Komentar Mihe Šimnovca: Nesrečna zgodba iz zavetišča
Za rojstni dan si je hčerka od vsega želela le eno – mačka. Po možnosti iz zavetišča, ker ima poseben čut za zapuščene živali. Potem ko je redno pregledovala različne spletne strani, na katerih ne manjka takšnih in drugačnih najdenčkov, si ga je slednjič tudi izbrala. Njeno pozornost sta pritegnila mlajši črn mucek ter starejši gluhi in na eno oko slepi samec.
Zdaj niti nismo več začudeni nad tem, koliko živali je v takšnih in drugačnih kletkah.
Poklicali smo v zavetišče, ju rezervirali in se dogovorili za okvirni datum, ko bi ju šli iskat. Hčerkinega navdušenja smo se nalezli še drugi, tako da smo že nestrpno pričakovali dan, ko bi se odpravili po naša nova družinska člana. Odštevali smo dneve, na to, da bi lahko šlo kaj po zlu, niti pomislili nismo. Preveč smo zaupali ljudem iz zavetišča. Kakšna zmota!
Nekaj dni pred prevzemom mačkov smo se želeli pozanimati še glede zadnjih podrobnosti in bili šokirani nad obupnim odnosom gospe, ki je po vsej verjetnosti celo vodja zavetišča. Zataknilo se je že pri hrani?! Ko nas je vprašala, s čim nameravamo hraniti mucka, smo ji odvrnili, da smo za začetek kupili zalogo priznanega proizvajalca hrane, ki jo že dolgo na veliko oglašujejo na televizijah s prepoznavnim sloganom: Mačke bi kupile ...
To je bila za našo sogovornico kaplja čez rob. S povišanim glasom nam je osorno odvrnila, da je to navaden »junk food« in po njenem povsem neustrezen za živali. Naj smo se ji še tako trudili pojasniti, da smo že imeli mačke, ki so odrasli ob takšnih »konzervah« in dočakali lepo starost brez kakršnih koli zdravstvenih težav, ni prav nič zaleglo.
Mucka nismo dobili. Ostala sta – kot še mnogo drugih – v zavetišču, mi pa še bolj kot razočarani in prav šokirani nad slišanim. Ko smo se o naši neprijetni izkušnji pozneje pogovarjali s prijatelji in znanci, je bilo med njimi več takšnih, ki so imeli prav tako povedati kaj slabega na račun katerega od zavetišč. Zaradi tega zdaj niti nismo več začudeni nad tem, koliko živali je v takšnih in drugačnih kletkah. Ob tem se samo od sebe postavlja vprašanje: le komu ali čemu v resnici služijo takšna zavetišča?