NA KOŽO
Komentar Mihe Šimnovca: Planiške zapestnice
Kako dolgo bodo slovenski skakalni klubi še proizvajali nadarjene skakalce?
Odpri galerijo
Slovenski smučarski skoki so v pičlih dveh mesecih ostali brez dveh dolgoletnih reprezentantov in zmagovalcev tekem za svetovni pokal. Po Juriju Tepešu, ki je športno pot uradno sklenil konec junija, je namreč pred dnevi skakalne smuči postavil v kot še Jaka Hvala.
Oba sta predstavnika rodu, ki je pod vodstvom glavnega trenerja Gorana Janusa tudi v absolutni konkurenci poletel v neslutene višave in kot za stavo podiral mejnike, o katerih so lahko mnoge prejšnje generacije pri nas le sanjale. Oba sta športno kariero končala sorazmerno mlada; Jurij je februarja dopolnil 31 let, Jaka je pred dobrim mesecem praznoval šele 27. rojstni dan.
Oba sta torej še na vrhuncu moči in obenem tudi – kot mi je znano – brez kakšnih resnejših poškodb, ki bi ju ovirale pri treningu. Mimogrede: s poljskimi zvezdniki Dawidom Kubackim (30 let), Kamilom Stochom (33 let) in Piotrom Zylo (33 let) so se konec tedna po obeh tekmah velike nagrade (poletne različice svetovnega pokala) v Visli na zmagovalni oder zavihteli skakalci, ki so starejši od Hvale, dva pa tudi od Tepeša. Če k tem prištejem še njihovega skoraj 34-letnega rojaka Stefana Hulo in 39-letnega Švicarja Simona Ammanna, so se v soboto med elitno šesterico prebili kar štirje oziroma pet tekmovalcev, ki štejejo več pomladi kot naša sveže upokojena asa.
Tako Jurij kot Jaka sta razloge za slovo pripisala slabšim skokom v zadnjih sezonah, zaradi katerih sta precej hitro izgubila mesto v moštvu A in nato še B ter s tem vse, kar prinaša status državnega reprezentanta. Skakalna konkurenca na sončni strani Alp je že od nekdaj izjemno huda, na reprezentančna vrata iz leta v leto trkajo novi upi.
Slovenski klubi kot po tekočem traku proizvajajo nadarjene skakalce, ki si utirajo pot proti vrhu. Toda kako dolgo še? Posledice zloveščega virusa kajpak čutijo tudi v društvih, število članov se je po evforiji, ki jo je v šampionski zimi 2015/16 povzročil Peter Prevc, občutno zmanjšalo, v zadnjem obdobju se umikajo tudi pokrovitelji.
Kot da to še ne bi bilo dovolj, svoj delež od klubov za trening terjajo tudi v Nordijskem centru Planica. Letos so – tudi za (naj)mlajše – uvedli posebne zapestnice, ki štejejo njihove vožnje s poševnim dvigalom ali sedežnico. Da ne bi slučajno naredili kakšnega skoka več, kot so jih trenerji plačali. Da, tudi to je Planica.
Kako dolgo bodo slovenski skakalni klubi še proizvajali nadarjene skakalce?
Oba sta predstavnika rodu, ki je pod vodstvom glavnega trenerja Gorana Janusa tudi v absolutni konkurenci poletel v neslutene višave in kot za stavo podiral mejnike, o katerih so lahko mnoge prejšnje generacije pri nas le sanjale. Oba sta športno kariero končala sorazmerno mlada; Jurij je februarja dopolnil 31 let, Jaka je pred dobrim mesecem praznoval šele 27. rojstni dan.
Oba sta torej še na vrhuncu moči in obenem tudi – kot mi je znano – brez kakšnih resnejših poškodb, ki bi ju ovirale pri treningu. Mimogrede: s poljskimi zvezdniki Dawidom Kubackim (30 let), Kamilom Stochom (33 let) in Piotrom Zylo (33 let) so se konec tedna po obeh tekmah velike nagrade (poletne različice svetovnega pokala) v Visli na zmagovalni oder zavihteli skakalci, ki so starejši od Hvale, dva pa tudi od Tepeša. Če k tem prištejem še njihovega skoraj 34-letnega rojaka Stefana Hulo in 39-letnega Švicarja Simona Ammanna, so se v soboto med elitno šesterico prebili kar štirje oziroma pet tekmovalcev, ki štejejo več pomladi kot naša sveže upokojena asa.
Tako Jurij kot Jaka sta razloge za slovo pripisala slabšim skokom v zadnjih sezonah, zaradi katerih sta precej hitro izgubila mesto v moštvu A in nato še B ter s tem vse, kar prinaša status državnega reprezentanta. Skakalna konkurenca na sončni strani Alp je že od nekdaj izjemno huda, na reprezentančna vrata iz leta v leto trkajo novi upi.
Slovenski klubi kot po tekočem traku proizvajajo nadarjene skakalce, ki si utirajo pot proti vrhu. Toda kako dolgo še? Posledice zloveščega virusa kajpak čutijo tudi v društvih, število članov se je po evforiji, ki jo je v šampionski zimi 2015/16 povzročil Peter Prevc, občutno zmanjšalo, v zadnjem obdobju se umikajo tudi pokrovitelji.
Kot da to še ne bi bilo dovolj, svoj delež od klubov za trening terjajo tudi v Nordijskem centru Planica. Letos so – tudi za (naj)mlajše – uvedli posebne zapestnice, ki štejejo njihove vožnje s poševnim dvigalom ali sedežnico. Da ne bi slučajno naredili kakšnega skoka več, kot so jih trenerji plačali. Da, tudi to je Planica.
