NA KOŽO
Komentar Mihe Šimnovca: Rekordi so za to, da se rušijo
Če smo za katere rekorde verjeli, da bodo ostali večno, so bili to tisti, ki jih je v formuli 1 dosegel Michael Schumacher.
Odpri galerijo
Zaradi obilnih padavin minula nedelja ni bila ravno primerna za kakšno družinsko pohajkovanje po mestu ali sproščen sprehod v naravi, bila je kot nalašč za poležavanje v toplem naslonjaču, branje ali gledanje televizije. Sam sem po službeni dolžnosti spremljal šport, v katerem se je tokrat pisala zgodovina.
Težko pričakovani veliki finale odprtega teniškega prvenstva Francije ni izpolnil pričakovanj, španski zvezdnik Rafael Nadal je (bil) pač toliko boljši od srbske št. 1 Novaka Đokovića, da je brez večjih težav prišel že do svoje 13. lovorike na znamenitih igriščih Roland Garrosa. Rafa je tako le še potrdil, da je v pravem pomenu besede kralj peska in tudi nasploh. Skupno je namreč osvojil že jubilejni 20. pokal za grand slam, s katerim se je na vrhu večne lestvice izenačil s svojim velikim tekmecem, švicarskim šampionom Rogerjem Federerjem.
Če k vodilnima asoma prištejemo še Đokovića, ki se lahko pohvali s sedemnajstimi lovorikami z največjih (štirih) teniških turnirjev, je tako imenovana velika trojica že zdavnaj pustila za seboj Američana Peta Samprasa (14), ki je blestel v času mojega otroštva in mladosti. Glede na to, kako prepričljiv in stanoviten je bil as iz Marylanda, smo s prijatelji zares mislili, da ga (dolgo) nihče ne bo presegel.
Podobno nedosegljivi so se zdeli tudi podvigi nemškega dirkaškega šampiona Michaela Schumacherja, ki je na stezah formule 1 kraljeval v približno istem obdobju kakor Pistol Pete. Če smo za katere rekorde verjeli, da bodo ostali večno, so bili to prav Schumijevi. Toda kljub temu se je našel še boljši oziroma uspešnejši.
Na veliki nagradi Eifla je namreč Lewis Hamilton predvčerajšnjim slavil že 91. zmago v kraljevskem avtomobilističnem razredu, s katero se je izenačil z legendarnim Nemcem.
Zdaj je le še vprašanje časa, kdaj bo angleški zvezdnik švignil mimo njega, da ga bo še letos dohitel tudi po številu naslovov svetovnega prvaka (7), pravzaprav nihče ne dvomi več. Schumacherjev sin Mick je po rekordni zmagi Hamiltonu podaril očetovo čelado in izjavil, da so rekordi pač za to, da se rušijo. Pa še prav ima.
Če smo za katere rekorde verjeli, da bodo ostali večno, so bili to tisti, ki jih je v formuli 1 dosegel Michael Schumacher.
Težko pričakovani veliki finale odprtega teniškega prvenstva Francije ni izpolnil pričakovanj, španski zvezdnik Rafael Nadal je (bil) pač toliko boljši od srbske št. 1 Novaka Đokovića, da je brez večjih težav prišel že do svoje 13. lovorike na znamenitih igriščih Roland Garrosa. Rafa je tako le še potrdil, da je v pravem pomenu besede kralj peska in tudi nasploh. Skupno je namreč osvojil že jubilejni 20. pokal za grand slam, s katerim se je na vrhu večne lestvice izenačil s svojim velikim tekmecem, švicarskim šampionom Rogerjem Federerjem.
Če k vodilnima asoma prištejemo še Đokovića, ki se lahko pohvali s sedemnajstimi lovorikami z največjih (štirih) teniških turnirjev, je tako imenovana velika trojica že zdavnaj pustila za seboj Američana Peta Samprasa (14), ki je blestel v času mojega otroštva in mladosti. Glede na to, kako prepričljiv in stanoviten je bil as iz Marylanda, smo s prijatelji zares mislili, da ga (dolgo) nihče ne bo presegel.
Podobno nedosegljivi so se zdeli tudi podvigi nemškega dirkaškega šampiona Michaela Schumacherja, ki je na stezah formule 1 kraljeval v približno istem obdobju kakor Pistol Pete. Če smo za katere rekorde verjeli, da bodo ostali večno, so bili to prav Schumijevi. Toda kljub temu se je našel še boljši oziroma uspešnejši.
Na veliki nagradi Eifla je namreč Lewis Hamilton predvčerajšnjim slavil že 91. zmago v kraljevskem avtomobilističnem razredu, s katero se je izenačil z legendarnim Nemcem.
Zdaj je le še vprašanje časa, kdaj bo angleški zvezdnik švignil mimo njega, da ga bo še letos dohitel tudi po številu naslovov svetovnega prvaka (7), pravzaprav nihče ne dvomi več. Schumacherjev sin Mick je po rekordni zmagi Hamiltonu podaril očetovo čelado in izjavil, da so rekordi pač za to, da se rušijo. Pa še prav ima.
