NA KOŽO
Komentar Mihe Šimnovca: Visoka pričakovanja
Odkar je sloviti Mauro Camoranesi prevzel vodenje Mariborčanov, ti ne igrajo nič bolje.
Odpri galerijo
V slovenskem nogometu že dolgo noben prestop ni tako odmeval, kot je januarja prihod Maura Camoranesija za trenerja kluba Tabor Sežana. Nič čudnega, ko pa tako zvenečega imena že lep čas ni bilo na naših zelenicah oziroma ob njih.
Sloviti Argentinec (luč sveta je ugledal 4. oktobra 1976 v Tandilu pri Buenos Airesu) se je kot nepopustljivi bojevnik na igrišču uveljavil v sosednji Italiji, največje uspehe pa je dosegel kot Italijan. Med letoma 2002 in 2010 je nosil dres Juventusa, s katerim se je na Apeninskem polotoku veselil treh naslovov državnega prvaka in dveh superpokalov, svojo bogato športno pot pa je kronal leta 2006, ko je na svetovnem prvenstvu v Nemčiji prispeval svoj delež h končnemu zmagoslavju izbrane vrste Italije.
Da se je Camoranesi odločil prve trenerske izkušnje v Evropi nabirati prav v Sloveniji, je presenetilo vse po vrsti. Novica je odjeknila še toliko močneje (na njegovi uradni predstavitvi je bilo rekordno število novinarjev), ker je prevzel krmilo tako majhnega kluba, kot je Tabor Sežana. Toda Maurova odločitev je bila zagotovo dobro premišljena, saj kot trener Kraševcev pravzaprav ni imel česa izgubiti; lahko je le dobil. Iz te bitke je dejansko lahko izšel le kot zmagovalec, kar se je tudi zgodilo.
Sežance je prevzel na osmem mestu, jih do konca prvenstva na lestvici dvignil na sedmo in z zanesljivim obstankom v prvi slovenski ligi izpolnil osnovni cilj majhnega kluba z velikim srcem. Kmalu po začetku nove sezone je 44-letni Argentinec z italijanskim potnim listom naredil korak naprej, potem ko je sprejel (bogatejšo) ponudbo vodilnih mož pri mariborskem moštvu in se s Krasa preselil na Štajersko.
Medtem se je znašel v popolnoma drugačnem položaju, kot je bil pri Taboru Sežani. Če je lahko prej le dobil, lahko zdaj zgolj izgubi, kajti za vijolične štejejo samo lovorike. A kdor je pričakoval, da bo z njegovim prihodom v Mariboru takoj zavel nov veter, se je močno uštel.
Odkar je Camoranesi pred natanko dvema mesecema prevzel vodenje 15-kratnih državnih prvakov, ti na razočaranje svojih navijačev ne igrajo nič bolje kot prej. Na drugi strani Sežanci po njegovem odhodu ne igrajo nič slabše. Za zdaj Mauro (še) ni upravičil visokih pričakovanj Mariborčanov.
Odkar je sloviti Mauro Camoranesi prevzel vodenje Mariborčanov, ti ne igrajo nič bolje.
Sloviti Argentinec (luč sveta je ugledal 4. oktobra 1976 v Tandilu pri Buenos Airesu) se je kot nepopustljivi bojevnik na igrišču uveljavil v sosednji Italiji, največje uspehe pa je dosegel kot Italijan. Med letoma 2002 in 2010 je nosil dres Juventusa, s katerim se je na Apeninskem polotoku veselil treh naslovov državnega prvaka in dveh superpokalov, svojo bogato športno pot pa je kronal leta 2006, ko je na svetovnem prvenstvu v Nemčiji prispeval svoj delež h končnemu zmagoslavju izbrane vrste Italije.
Da se je Camoranesi odločil prve trenerske izkušnje v Evropi nabirati prav v Sloveniji, je presenetilo vse po vrsti. Novica je odjeknila še toliko močneje (na njegovi uradni predstavitvi je bilo rekordno število novinarjev), ker je prevzel krmilo tako majhnega kluba, kot je Tabor Sežana. Toda Maurova odločitev je bila zagotovo dobro premišljena, saj kot trener Kraševcev pravzaprav ni imel česa izgubiti; lahko je le dobil. Iz te bitke je dejansko lahko izšel le kot zmagovalec, kar se je tudi zgodilo.
Sežance je prevzel na osmem mestu, jih do konca prvenstva na lestvici dvignil na sedmo in z zanesljivim obstankom v prvi slovenski ligi izpolnil osnovni cilj majhnega kluba z velikim srcem. Kmalu po začetku nove sezone je 44-letni Argentinec z italijanskim potnim listom naredil korak naprej, potem ko je sprejel (bogatejšo) ponudbo vodilnih mož pri mariborskem moštvu in se s Krasa preselil na Štajersko.
Medtem se je znašel v popolnoma drugačnem položaju, kot je bil pri Taboru Sežani. Če je lahko prej le dobil, lahko zdaj zgolj izgubi, kajti za vijolične štejejo samo lovorike. A kdor je pričakoval, da bo z njegovim prihodom v Mariboru takoj zavel nov veter, se je močno uštel.
Odkar je Camoranesi pred natanko dvema mesecema prevzel vodenje 15-kratnih državnih prvakov, ti na razočaranje svojih navijačev ne igrajo nič bolje kot prej. Na drugi strani Sežanci po njegovem odhodu ne igrajo nič slabše. Za zdaj Mauro (še) ni upravičil visokih pričakovanj Mariborčanov.
