NA KOŽO
Komentar Mihe Šimnovca: Zlobni jeziki so se ušteli
Konkurenca na tatamiju je peklenska, z judom, ki je dostopen vsakomur, se ukvarja ogromno ljudi po vsem svetu.
Odpri galerijo
Tina Trstenjak FOTO: Jzs
Naključje oziroma splet okoliščin sta hotela, da sem prvič z evropskega prvenstva v judu poročal leta 2002 v Mariboru, kjer se je v absolutni konkurenci pravzaprav začel meteorski vzpon neustrašnih Slovenk. V našem taboru so se takrat v štajerskem Taboru po sušnih 33 letih oziroma po Oostendeju 1969, ko se je s tretjim mestom izkazal žal medtem že pokojni Stanko Topolčnik, na tem tekmovanju spet veselili (bronastih) kolajn, s katerima sta navdušili Petra Nareks in Raša Sraka (zdaj tudi Vuković).
Odtlej skorajda niso priredili nobenega večjega turnirja v tem japonskem olimpijskem borilnem športu, na katerem slovenske judoistke ne bi osvojile vsaj ene žlahtne kovine, naj je šlo za svetovni pokal, evropsko, svetovno prvenstvo ali olimpijske igre. Sčasoma so se jim med dobitniki odličij pridružili še fantje in prispevali svoj delež k temu, da se je judo v zadnjem obdobju uveljavil kot eden od najuspešnejših slovenskih športov.
Kar zadeva prvenstva stare celine, so naši reprezentanti debelih osemnajst let zapovrstjo iz različnih mest po vsej Evropi prinašali domov kolajne, kar je res težko verjeten in še težje ponovljiv niz. Konkurenca na tatamiju je namreč peklenska, z judom, ki je dostopen vsakomur in je razširjen po vsem svetu, se resnično ukvarja ogromno ljudi in domala vsaka država ima vsaj po enega šampiona, ki se je sposoben potegovati za najvišje uvrstitve.
Ko so slovenski borci na lanskem evropskem prvenstvu v Pragi, ki so ga češki prireditelji zaradi pandemije novega koronavirusa z aprila preložili na november, po dolgih osemnajstih letih prekinili niz osvajanja odličij, so zlobni jeziki že natolcevali, da se je več kot očitno začel zaton našega juda. A so se močno ušteli!
Da so se še kako motili, smo se lahko prepričali minuli konec tedna, ko so zlata Tina Trstenjak (do 63 kg), srebrna Kaja Kajzer (do 57 kg) in bronasta Andreja Leški (do 63 kg) priborile Sloveniji kar tri kolajne na prvenstvu stare celine v Lizboni.
Po njihovi zaslugi je bila naša reprezentanca osma najuspešnejša, »le« eno zlato lovoriko oddaljena od prvega, med 45 državami, kolikor jih je imelo tekmovalce v glavnem mestu Portugalske. Pred petimi meseci so imeli naši judoisti v češki metropoli dejansko le en slabši konec tedna ...
Konkurenca na tatamiju je peklenska, z judom, ki je dostopen vsakomur, se ukvarja ogromno ljudi po vsem svetu.
Odtlej skorajda niso priredili nobenega večjega turnirja v tem japonskem olimpijskem borilnem športu, na katerem slovenske judoistke ne bi osvojile vsaj ene žlahtne kovine, naj je šlo za svetovni pokal, evropsko, svetovno prvenstvo ali olimpijske igre. Sčasoma so se jim med dobitniki odličij pridružili še fantje in prispevali svoj delež k temu, da se je judo v zadnjem obdobju uveljavil kot eden od najuspešnejših slovenskih športov.
Kar zadeva prvenstva stare celine, so naši reprezentanti debelih osemnajst let zapovrstjo iz različnih mest po vsej Evropi prinašali domov kolajne, kar je res težko verjeten in še težje ponovljiv niz. Konkurenca na tatamiju je namreč peklenska, z judom, ki je dostopen vsakomur in je razširjen po vsem svetu, se resnično ukvarja ogromno ljudi in domala vsaka država ima vsaj po enega šampiona, ki se je sposoben potegovati za najvišje uvrstitve.
Ko so slovenski borci na lanskem evropskem prvenstvu v Pragi, ki so ga češki prireditelji zaradi pandemije novega koronavirusa z aprila preložili na november, po dolgih osemnajstih letih prekinili niz osvajanja odličij, so zlobni jeziki že natolcevali, da se je več kot očitno začel zaton našega juda. A so se močno ušteli!
Tina Trstenjak FOTO: Jzs
Da so se še kako motili, smo se lahko prepričali minuli konec tedna, ko so zlata Tina Trstenjak (do 63 kg), srebrna Kaja Kajzer (do 57 kg) in bronasta Andreja Leški (do 63 kg) priborile Sloveniji kar tri kolajne na prvenstvu stare celine v Lizboni.
Po njihovi zaslugi je bila naša reprezentanca osma najuspešnejša, »le« eno zlato lovoriko oddaljena od prvega, med 45 državami, kolikor jih je imelo tekmovalce v glavnem mestu Portugalske. Pred petimi meseci so imeli naši judoisti v češki metropoli dejansko le en slabši konec tedna ...
