Komentar Miše Terček: Atentat na televiziji

Te dni ne morete odpreti časopisa, spletne strani ali televizijskega programa, ki ne bi poročal o poskusu atentata na republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa. Videoposnetki strela ter dogodkov tik in po njem so obkrožili svet (in splet). Iztočnic za analizo tega, kaj se pravzaprav zgodi, ko televizija v živo prenaša poskus atentata, je nešteto. Prav tako je cel kup učinkov, ki sledijo in nadaljnje vplivajo na razklanost družbe.

Nekateri so se odzvali tako, da so za poskus atentata nemudoma okrivili ameriške demokrate, ki podpirajo svojega kandidata, aktualnega predsednika ZDA Josepha Bidna, spet drugi so dejali, da so za »resničnostno TV-kriminalko« poskrbeli kar republikanci sami ter tako iz Trumpa naredili mučenika in mu zagotovili zmago na prihajajočih volitvah, našli pa so se kakopak tudi tisti, ki so prepričani, da je bilo vse skupaj uprizorjeno po hollywoodsko in da je šlo za igrani prizor – teorije zarot tako živijo naprej. In vedno bodo – še posebno v primerih, ki lahko spremenijo tok človeške zgodovine. Menjava predsednika najmočnejše velesile na svetu je zagotovo ena od takšnih. Ne pozabimo, da teorije zarot še vedno krožijo tudi o zadnjem uspešnem atentatu na ameriškega predsednika, ki se je zgodil leta 1963. Takrat je bil v mestu Dallas v ameriški zvezni državi Teksas ubit demokrat John F. Kennedy. Njegov brat Robert Kennedy je bil prav tako ustreljen, in sicer leta 1968 med predsedniško kampanjo. Leta 1981 pa je bil izveden neuspešen atentat na predsednika Ronalda Reagana.

Televizijski govori (in intervjuji) po poskusih atentata so vedno delikatna stvar, ne glede na to, na kateri »strani« se znajdeš. A vsem tem nastopom pred kamerami je skupno, da so praviloma spravljivi, pozivajo k miru in enotnosti, obenem pa (politiki si pač ne morejo pomagati, še posebno če gre za čas pred volitvami, kar pomeni, da je predsedniška tekma še vedno v polnem zamahu) pri gledalkah in gledalcih iščejo sočutje in podporo.

Tovrstni sicer tragični dogodki pa kaj hitro postanejo tudi donosen posel. Trump je tako že dan kasneje svojim podpornikom poslal sporočilo s prošnjo za nakazila za svojo predsedniško kampanjo s fotografijo poskusa atentata: »Jaz sem Donald J. Trump in nikoli se ne bom predal! Vedno vas bom imel rad, ker ste me podprli. Enotnost. Mir. Naj bo Amerika spet velika,« je sporočil podpornikom v elektronskem pismu s povezavo na spletno stran za donacije od 24 do 3300 dolarjev. Predsednik ZDA Joe Biden pa se je, ker je na »drugi strani«, odločil za solidarnejši pristop in je takoj ustavil politične oglase proti Trumpu.

A Trump ni edini, ki poskuša zaslužiti s poskusom atentata. Podjetje Ponosni domoljubi iz Orlanda na Floridi prodaja razglednice s podobo okrvavljenega Trumpa z dvignjeno pestjo za 30 dolarjev. Svoj lonček je pristavilo tudi kitajsko podjetje, ki isto fotografijo poskusa atentata prodaja na majicah in torbicah, posamezni Trumpovi podporniki pa podobe incidenta prodajajo kar na spletni strani podjetja eBay.

Če se vam je zdelo prvo televizijsko soočenje med Trumpom in Bidnom dolgočasno, bo naslednje nedvomno podrlo vse rekorde gledanosti, saj bo osrednja tema zagotovo poskus atentata. To seveda ZDA ne bo prineslo blaginje, rešitve stanovanjske krize ali javnega zdravstva ter šolstva, temveč bo nadvse priročen izgovor za preusmerjanje pozornosti. Zgolj ameriška politična scena, ki ji vlada dvostrankarski sistem, je sposobna tako tragičen dogodek izkoristiti za televizijski spektakel, ki ponovno ne bo imel nobene tehtne vsebine oziroma vrednosti, ki bi Američanom prinesla upanje v boljšo prihodnost.