Komentar Miše Terček: Detektivka po slovensko

Pa imamo ponovno novo slovensko kriminalno televizijsko serijo, ki je posneta kakovostno in vsaj produkcijsko primerljiva z nekaterimi skandinavskimi. Do ameriških in britanskih je še dolga pot – in če gledamo z realnega vidika (saj za to naša javna televizija nima niti dovolj velikega proračuna), tega cilja ne bomo nikoli dosegli. Lahko pa slovenska produkcija tekmuje s trenutno najboljšimi na Balkanu. Najnovejša srbska TV-serija Klan je izjemno dobra, pa tudi hrvaška televizija je v zadnjem času ponudila kar nekaj precej konkurenčnih.


V času, ko smo naveličani resničnosti, ki dejansko spominja na kriminalko, sicer politično, bomo lahko v času vladnih ukrepov za zajezitev epidemije, ko večinoma ostajamo doma, spremljali primere inšpektorja Vrenka na TV Slovenija. Ali se bo po gledanosti in odmevnosti ponovil uspeh priljubljene domače serije Jezero, bo pokazal čas. Zaenkrat smo v nedeljo gledali 1. del kriminalne nadaljevanke Primeri inšpektorja Vrenka, preostanek (prve) sezone pa se bo odvil v naslednjih petih tednih.

Naj na kratko povzamemo zgodbo za vse tiste, ki ste morda nanizanko spregledali. V elitni mariborski soseski čistilka najde okrvavljeno truplo uglednega zdravnika. Čeprav sledi kažejo na samomor, peščica nelogičnih detajlov postane zadosten razlog, da inšpektor Vrenko odpre preiskavo. Izkaže se, da hladna in sterilna ni le soseska, hladni in nedostopni so tudi njeni stanovalci. Po prvih pogovorih se Vrenko ne more otresti občutka, da vsi sogovorniki nekaj prikrivajo in hkrati vsak opreza za vsakim.
Nadaljevanko, ki je nastala po predlogi serije romanov Avgusta Demšarja, je televizija za realizacijo izbrala na istem natečaju kot Jezero, lansko ekranizacijo kriminalke Tadeja Goloba. Bolj kot priljubljenemu »skandinavskemu noiru« se Primeri inšpektorja Vrenka približujejo detektivkam »stare šole«, protagonist pa policijskim mojstrom sklepanja, kakršne sta pisala že Agatha Christie in Arthur Conan Doyle. Primeri inšpektorja Vrenka so tako vsebinsko bližje britanskim kriminalkam, kot so Umori na podeželju ter številne serije o Herculu Poirotu, miss Marple in Jessici Fletcher.

Inšpektor Vrenko, ki ga igra Dario Varga, bo v prvi sezoni rešil tri primere. Vsak od pisateljevih zgodnjih treh romanov (Olje na balkonu, Retrospektiva in Tanek led) bo torej zaobjet v dveh 50-minutnih epizodah. Pisatelj Demšar je pri nastajanju serije sodeloval tudi kot soscenarist, kot so zapisali pri TV Slovenija, pa je brez težav privolil tudi v to, da so določeni elementi knjig v ekranizaciji doživeli spremembe. »Kadar sem sam gledal kakšne ekranizacije romanov, sem jih vedno primerjal z literarnimi predlogami. V zadnjih dveh letih, ko sem bil sam prvič vpet v filmski proces, pa sem ugotovil, da gre za dve čisto ločeni stvari; literarni in filmski medij uporabljata popolnoma različna jezika,« je povedal v intervjuju za spletni portal MMC.

Nekaj je, kar smo pri 1. delu serije opazili in za kar je prepozno, da bi v že posnetih delih spremenili. A kot kaže, je zadeva moteča za del gledalcev, ki je to opazil in delil na družabnih omrežjih. Dogajanje je namreč v celoti postavljeno v Maribor. Za fotografijo in izgled štajerske prestolnice je poskrbela fotografija Vladana Jankovića. Ustvarjalci pa so se odločili, da ne bodo poudarjali štajerskega dialekta in da bo izreka igralcev bolj ali manj nevtralna, tudi zato, da bi se ognili stereotipom humorističnih nanizank, ki dialekt rade uporabljajo v službi komedije. A ravno to je naletelo na določeno razočaranje, še posebno pri štajerski publiki. Do neke mere imajo pri TV Slovenija sicer prav, karikiranje različnih naglasov lahko kaj hitro izpade kot zasmehovanje, po drugi strani pa bi lahko opustitev govora v mariborskem narečju pripisali tudi lenobi ustvarjalcev (pa tudi igralcev).

Štajerski akcent bi morda, zaradi zgodovine domačih TV-serij, ki so to izkoriščale za humornost likov, lahko sesul napetost kriminalke. Štajerski govor je bil namreč dejansko vedno stereotipno uporabljan za označevanje komičnih likov, podobno kot so bili v slovenskih filmih in serijah z naglasi stereotipizirani priseljenci nekdanjih jugoslovanskih republik. In morda je bila odločitev, da se v seriji znebijo mariborščine, dobra. Končni odziv bomo lahko presodili, ko se bo nadaljevanka, ki sta jo režirala Boris Jurjaševič in Slobodan Maksimović, odvrtela v celoti.

Igralska zasedba je sicer kar pestra, poleg Varge v seriji nastopata (kot inšpektorjevi desni roki na policiji) Jurij Drevenšek in Lotos Šparovec, Katarina Čas igra Vrenkovo prijateljico in lastnico jazzovskega lokala Mojco, Janez Hočevar - Rifle inšpektorjevega očeta, ob njih pa se pojavi še vrsta drugih znanih igralk in igralcev, kot so Uroš Smolej, Milena Zupančič, Ivanka Mežan in Tone Kuntner. Piko na i dodaja glasba, ki jo je ustvaril mladi skladatelj Anže Rozman. Slednji že dve leti ustvarja v Los Angelesu, in sicer v studiu Hansa Zimmra, velikana hollywoodskih produkcij.

Zaenkrat (za domačo produkcijo) ni slabo, priporočamo in spremljamo tudi prihodnje epizode.