Komentar Miše Terček: Era laži
Umetna inteligenca je danes povsod, zato so tudi vprašanja delavskih pravic s prihodom novih tehnologij vse bolj kompleksna. Težko jim sledijo tudi zakonodajalci, tako na lokalni kot na evropski ravni. Še posebno Evropska unija (EU), ki je bila glede človekovih pravic (vsaj nekoč) nekakšen zgled, bi morala zaradi razvoja umetne inteligence svoje zakone sproti (predvsem pa hitreje!) nadgrajevati. Tako meni tudi Evropski potrošniški center v Sloveniji, ki EU poziva, naj uredi tudi digitalno potrošništvo, saj na področju nakupovanja prek spleta trenutno vlada kaos, (učinkovite) regulacije pa tako rekoč skoraj ni.
Spletne tržnice zdaj omogočajo, da se v EU uvažajo izdelki prodajalcev iz tretjih držav, ki mnogokrat ne upoštevajo evropskih standardov glede varnosti, ponudniki plačilnih storitev pa so premalo zavzeti, da bi odkrivati goljufije. Posledično pri plačilnih prevarah pogosto prihaja do zapletov pri vračanju denarja oziroma povrnitvi nastale škode. Potrošniške navade so se v zadnjih letih, še posebno od koronakrize, drastično spremenile in nakupovanje prek spleta je postalo nekaj vsakdanjega, zato bi nujno potrebovali naprednejšo zakonodajo in boljšo zaščito »digitalnega« potrošnika.
Precej nejasnosti, zavajanj in nepravilnosti je tudi na področju influencerstva – nedavna preiskava Evropske komisije je namreč pokazala, da zgolj 20 odstotkov spletnih vplivnežev svoje komercialne objave jasno označi kot (plačane) oglase. Preostalih 80 odstotkov bi morali organi prijaviti zaradi neskladnosti z evropskimi pravili, a se to kakopak ne zgodi, saj se s tem nihče ne ukvarja, povprečni uporabnik družbenih omrežij pa tega niti ne opazi oziroma ne ve, da je pravzaprav izpostavljen zavajajoči objavi.
Ob tem je pomembno omeniti, da bi moral imeti sodobni potrošnik pri podjetju, ki prodaja storitve ali artikle, vedno možnost, da se obrne tudi na človeka, ne zgolj na klepetalnega robota, ki ga poganja umetna inteligenca. Zanimivo je omeniti, da sektorji, ki so najbolj izpostavljeni umetni inteligenci (finančne storitve, informacijska tehnologija in profesionalne storitve), doživljajo skoraj petkrat večjo rast produktivnosti dela kot sektorji, ki so manj izpostavljeni umetni inteligenci. Rast delovnih mest, kjer uporabljajo prednosti umetne inteligence in kjer je nujno poznavanje veščin dela z umetno inteligenco, je od leta 2016 prehitela rast vseh drugih delovnih mest.
Ob tem se je težko znebiti strahu, da umetna inteligenca človeka, torej delavca, ne bo le nadomestila, temveč bo imel delodajalec zaradi njene »učinkovitosti« tudi več dobička. Glavno vodilo tudi pri razvoju novih tehnologij je kakopak ponovno denar.
V povezavi z umetno inteligenco pa bodo v (bližnji) prihodnosti težave predstavljali predvsem lažni videoposnetki in fotografije, saj jih je že danes težko (v nekaterih primerih celo nemogoče) ločiti od resničnih. S tem se bodo morale ukvarjati predvsem mlade generacije, ki umetno inteligenco tudi največ uporabljajo. Era (prepričljivih) laži se pravzaprav še ni niti dodobra začela. Čaka nas še veliko dela.
