Komentar Miše Terček: Evrovizija in revizija
Prah po letošnji Evroviziji se očitno še vedno ni polegel. Največje glasbeno tekmovanje, ne zgolj v Evropi, temveč tudi na svetu, bo zdaj pregledal neodvisni strokovnjak. To novico so sporočili pri organizatorju dogodka, Evropski radiodifuzni zvezi (EBU), in sicer po tem, ko je bila letošnja izvedba deležna polemik. Glasbeno tekmovanje se je med drugim soočilo z diskvalifikacijo nizozemskega izvajalca Joosta Kleina, največ dvomov pa se je vrtelo okoli udeležbe izraelske predstavnice Eden Golan oziroma dejstva, da ji je EBU sploh dovolila nastopiti, saj je imela v prejšnjih letih glede držav, ki so bile vpletene v vojno, drugačna merila.
Organizatorji Evrovizije so zdaj potrdili, da bo omenjeni pregled opravljen, ker si EBU »prizadeva nenehno izboljševati svoje storitve in dogodke«. Dodali so, da so za izvedbo prosili neodvisnega strokovnjaka, ki si bo ogledal letošnje tekmovanje v Malmöju ter nato delil »vpoglede in spoznanja z vodstvenimi organi EBU z namenom izboljševanja«. Kaj natančno to pomeni, ne vemo, saj so informacije EBU o tej reviziji precej splošna in se pričakovano ne dotikajo točno določenih incidentov, o katerih domala odprto govori že ves svet.
»Glasbeno« tekmovanje, za katero nekateri vztrajno in nenehno ponavljajo, da ni politično, čeprav je skoraj nemogoče, da ne bi bilo, je denimo letos zasenčila tudi diskvalifikacija nizozemskega predstavnika Joosta Kleina, zaradi česar je nizozemska javna televizija pod vprašaj postavila sodelovanje na Evroviziji prihodnje leto. V izjavi so pri nizozemski TV zapisali, da je bilo tekmovanje za pesem Evrovizije ustvarjeno za povezovanje držav in ljudi skozi glasbo ter za spodbujanje bratstva, kar bi po njihovi oceni moralo biti izhodišče za organizatorje in vse sodelujoče države.
Na nizozemski televiziji so prepričani (z njimi pa mnenje deli tudi večinski del javnosti), da je bila diskvalifikacija Kleina »nepotrebna in nesorazmerna«, obenem so napovedali, da bodo sodelovali pri reviziji letošnjega tekmovanja, a menijo, da je »za obravnavo strukturnih težav potrebna »širša, bolj poglobljena in resnično neodvisna preiskava«. Kot so pojasnili, pri tem nimajo v mislih le dogodkov v Malmöju in EBU, ampak tudi širšo vlogo vodstva, pravila in postopke v primeru pritožb. Kot so še dodali, obstaja »povečan pritisk na umetnike in delegacije pred in med tekmovanjem«, kar »bi moralo biti predmet preiskave priznane in neodvisne raziskovalne agencije«.
Medtem pa je na drugi strani izraelska javna radiotelevizija trdila, da se je njena delegacija soočila »z velikim pritiskom in izkazovanjem sovraštva brez primere s strani drugih držav in njihovih udeležencev na tekmovanju«. Med izvajalci, ki so po njihovem kritizirali izraelsko delegacijo, je bil oziroma bila nebinarna predstavnica Irske Bambie Thug, ki je odkrito izrazila svoja propalestinska stališča, hkrati pa opozorila, da izraelska televizija krši pravilo glede spodbujanja »nasilja«.
Nasilja, natančneje sovražnega govora, pa je bil deležen tudi zmagovalec letošnje Evrovizije, sicer prav tako deklarirana nebinarna oseba – Nemo. Evrovizija je, kot je jasno iz vseh opisanih incidentov, daleč od povezovalnega in vključujočega tekmovanja. Z vplivom pride tudi odgovornost in EBU bo moral nedvomno najprej poskrbeti za varno okolje, obenem pa začrtati jasna pravila, ki ne bodo dopuščala dvojnih meril. Šele takrat bomo lahko govorili o odprtem evrovizijskem duhu, ki bo glasbo oziroma šov (ali spektakel, če želite) postavljal pred politiko, predvsem pa mir in enakost pred diskriminacijo, predsodki in nasiljem.
