Komentar Miše Terček: Filmska jesen
Jesen je čas za filmske festivale. Slednji so se pričeli odvijati tudi pri nas. Poleg pestre tuje produkcije je na voljo kup domačih vizualnih stvaritev, ki so iz leta v leto kakovostnejše. Časi, ko smo imeli gledalke in gledalci do slovenskih filmov predsodek (češ da so statični, dolgočasni in za časom), so že zdavnaj mimo. Tako serije kot tudi celovečerci in dokumentarci so že pred nekaj leti ujeli evropske (v nekaterih primerih tudi ameriške) standarde. Proračuni so morda resda manjši, a idejna zasnova in končna izvedba se lahko kosata z najboljšimi na svetovnem trgu.
V korak s časom pa nam ni pomagala zgolj dostopnejša tehnologija, temveč tudi novi val domačih filmskih ustvarjalcev, ki so vsebinsko drznejši in naslavljajo pomembne družbene teme. Temu botruje tudi to, da ponovno živimo v turbulentnejših časih, ki so jih zaznamovale nove vojne, stara neenakost in vedno prisotna diskriminacija.
Tako se je ta teden v Portorožu začel že 27. Festival slovenskega filma (FSF), na katerem se bo predstavilo 163 filmov (kar je 50 več kot lani), vse skupaj pa se bo v nedeljo končalo s podelitvijo slovenskih oskarjev, nagrado vesna. Letošnji festival je poseben tudi zato, ker je bil otvoritveni film prvič v zgodovini dokumentarec, in sicer Cent'anni režiserke Maje Doroteje Prelog. Slednja v njem nastopa tudi kot partnerica kolesarskega zanesenjaka Blaža, ki se po preboleli levkemiji odpravi na zahtevno kolesarsko turo čez slavne vzpone Gira d'Italia. Namesto načrtovanega prikaza veličastnega zmagoslavja njenega dolgoletnega partnerja nad smrtonosno boleznijo je Cent'anni postal njena iskrena izpoved in boleča analogija njunega odnosa.
Režiserka je o filmu dejala, da to gotovo ni film o zmagi nad levkemijo, temveč o vsem, kar pride po tem in kar se je zgodilo pred tem. Dotični doku je sicer svetovno premiero doživel na letošnjem filmskem festivalu v Trstu.
Filmski navdušenci v prestolnici pa že komaj čakamo odprtje 35. Liffa (Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala), ki bo potekal med 13. in 24. novembrom. Tokrat bo ponudil 91 celovečernih filmov in tri sklope kratkih filmov, med katerimi bodo tudi izbrani nagrajenci najvidnejših festivalov, tudi zmagovalci Cannesa, Berlinala in beneškega filmskega festivala. Festival bo filme ponudil v že uveljavljenih sekcijah Perspektive, Predpremiere, Kralji in kraljice, Panorama svetovnega filma, Ekstravaganca, Kinobalon, Evropa na kratko in Jadranska mreža festivalov. Retrospektivo so letos namenili grško-francoskemu cineastu Costi Gavrasu, medtem ko bo cikel Posvečeno namenjen japonskemu filmskemu ustvarjalcu Jasuzi Masumuri, ki bi letos praznoval 100 let. V fokusu bo alternativni film kot pregled slovenskega neodvisnega eksperimentalnega filma iz obdobja, ko se je svoboda filmskega ustvarjanja pisala z velikimi črkami.
Kot kaže, jeseni ne bomo preživeli na Netflixu – v udobju domačega kavča –, temveč nostalgično v kinodvoranah. Ta sprememba je vsekakor več kot dobrodošla.
