Komentar Miše Terček: Gesla in naročnine

Plačljive televizijske platforme, kot so Netflix, Disney+, HBO Max in druge, so v gledalkah in gledalcih, ki smo se v digitalni dobi spremenili v uporabnice in uporabnike, sprožile tudi staro dobro skopuštvo oziroma varčevanje. Zakaj bi plačevali za nekaj, kar lahko dobimo brezplačno, kajne?

No, v osnovi gre za spoštovanje kulture ustvarjanja in dela, obenem pa tudi avtorstva in tako imenovane intelektualne lastnine. Piratske spletne strani pač niso več v »modi«, a pravzaprav (žal) ne zato, ker bi imeli ljudje slabo vest, temveč zaradi slabše kakovosti video- in avdioposnetkov. Tako imenovani streaming na uradnih pretočnih platformah pač ponuja mnogo boljšo gledalsko izkušnjo, ki je (še posebno če imamo doma primerno ozvočenje) primerljiva tudi s kinematografsko.

Na piratskih spletnih straneh obenem kar mrgoli računalniških virusov, prekinitev s takšnimi in drugačnimi oglasi (ter drugimi precej bolj nevarnimi vsebinami), pa tudi za iskane vsebine se nemalokrat izkaže, da so pravzaprav nekaj povsem drugega, saj tovrstne piratske platforme za pridobitev klikov in obiska velikokrat zgolj zavajajo.

Razumeti pa je treba, seveda, tudi iznajdljivost sodobnega uporabnika (gledalca), ki na tovrstnih »neuradnih« spletnih mestih televizijsko ali filmsko vsebino išče, ker je morda ne more dobiti nikjer drugje. Morda je ponudnik, pri katerem je naročnik, ne ponuja, morda bo na klasične televizijske zaslone v njegovi državi prišla šele dosti kasneje, v kina pa morda (zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, denimo distribucijskih zapletov) sploh ne.

In če se vrnemo na začetek, ima sodobni uporabnik danes kar nekaj mesečnih naročnin, ki jih plačuje televizijskim in glasbenim pretočnim platformam. Ker zadeve, ko jih seštejemo, nanesejo kar nekaj cvenka, so postali precej priljubljeni tako imenovani družinski paketi. To pomeni, da en račun lahko uporablja okoli pet uporabnikov. Vsak od njih ima personaliziran profil, ki ima tudi svoje algoritme in podobno. Takšne stvari se kakopak rade izjalovijo in razpasejo, gesla pa se delijo na vse konce, tako da skupinski račun uporablja precej več ljudi, kot jih je uradno registriranih.

Pretočne platforme se že nekaj let ukvarjajo s tem, kako to zajeziti. Če svoje stranke preveč kaznuješ, jih lahko tudi izgubiš, tako da pretirano zaostrovanje ni nikoli priporočljivo – še posebno v času, ko je konkurenca na trgu močna in vsak uporabnik šteje.

Izvršni direktor Disneyja Bob Iger je zato napovedal, da bo njihova platforma Disney+ junija najprej omejila deljenje gesel, saj si prizadeva »povečati število naročnikov in poskrbeti, da bi bilo poslovanje bolj dobičkonosno«. Dvignili naj bi tudi naročnino. V ZDA na primer trenutno zaračunavajo 9,99 dolarja na mesec, v Evropi pa 9,99 evra.

Sodeč po podatkih konkurenčnega ponudnika pretočnih vsebin Netflix, ki je v drugi polovici leta 2023 s preganjanjem deljenih gesel pridobil skoraj 22 milijonov naročnikov (tako jih ima po svetu zdaj skupaj že več kot 260 milijonov, kar po nekaterih ocenah pomeni več kot milijardo gledalk in gledalcev), bo tudi Disney poskušal oživiti svoje filmske in televizijske franšize in poskrbeti, da bo njihova storitev postala še dobičkonosnejša. Iger želi to zagotoviti tudi z uvedbo spletne TV-aplikacije za Disneyjevo vodilno športno mrežo ESPN, za katero pa strateškega partnerja še iščejo.

Dejali boste, mar res potrebujemo še eno pretočno platformo in kdo bo vse to plačeval. Sodeč po številkah zanimanje za spletne televizijske vsebine narašča, pada pa gledanost predvsem klasičnim televizijam.