Komentar Miše Terček: Gremo v kino!
Bliža se zima, hladnejše temperature lahko občutimo že zdaj v teh poznojesenskih dneh – in prav ta(k) čas je najprimernejši za poležavanje na kavču ali postelji, kjer se lahko skrijemo pod deko in gledamo televizijske serije in filme. Kmalu se bodo na sporedih programov in pretočnih platform začele prikazovati božične tematike in romantične komedije, pred tem pa nas bo obiskala še Halloween (Noč čarovnic), ki bo odprla pot grozljivkam in zombijem.
A čeprav v tovrstnih primerih leta 2024 prisegamo na tablice, telefone in prenosne računalnike, ki jih lahko po mili volji premeščamo iz ene sobe v drugo, je večji zaslon še vedno najbolj popolna televizijska izkušnja. Pametno televizijo oziroma plazmo, ki nas po navadi pozdravi v dnevni sobi, lahko po velikosti premaga le platno v kinematografih. Zakaj se ne bi v teh in prihajajočih dneh torej odpravili v stari dobri kino?
Dejali boste, da lahko za ceno ene vstopnice pokrijete celomesečno naročnino za Netflix, HBO Max ali Disney+, kjer imate na voljo celotno knjižnico filmov, serij, oddaj in dokumentarcev, zato se vam enostavno ne splača. Ali pač? Izkušnja gledanja sodobne televizije je v zadnjih letih postala individualna, nekoč pa je televizija združevala družine, ki so se (kot pred tem ob kaminu) podružile pred malimi zasloni. Šlo je pravzaprav za družabni dogodek, televizor pa je bil tako rekoč dodatni član družine.
Podobno je s kinom – v osnovi gre za druženje, za prostor, v katerem srečujemo ljudi, in za zmenek, kamor praviloma ne hodimo sami, temveč v družbi ene ali več oseb. Če pustimo ob strani zasoljene cene prigrizkov, ki jih ponujajo veliki kinokompleksi, je kinematografom nekako uspelo obdržati svojo primarno funkcijo, saj se v njih (z izjemo posodobljenih vizualij in zvoka ter udobnejših sedežev) v zadnjih desetletjih ni kaj dosti spremenilo.
Pa poglejmo, kaj nas čaka v kratkem in na kaj moramo biti pozorni v prihodnjih dneh. Dobra dva tedna pred ameriškimi predsedniškimi volitvami na platna prihaja biografski celovečerec Vajenec (The Apprentice), ki se osredotoča na začetniška leta kariere Donalda Trumpa. Dramo, ki zajema obdobje od zgodnjih 70. do sredine 80. let, je režiral iransko-danski avtor Ali Abbasi, kritiki pa je kar ne morejo prehvaliti, saj razkriva tragikomičnega človeka, ki se skriva za »oranžno masko«, njegovega življenja pa se loteva tako s humorjem kot tudi s sočutjem.
Precej pa se bo v kinu dogajalo tudi pri nas, saj se v Portorožu prav danes začenja Festival slovenskega filma, ki bo potekal vse do nedelje, 27. oktobra. Prireditev se bo zaključila s tradicionalno podelitvijo nagrad vesna (nekakšnih slovenskih oskarjev), v letošnji tekmovalni program pa se je uvrstilo 72 filmov, še 27 filmov pa bodo prikazali v okviru preglednega programa. Za tem pa bo 31. oktobra v ljubljanskem Kinodvoru že 16. Noč grozljivk – letošnji Halloween bo odprl film Carrie, nato bo na vrsti korejski šoker Exhuma, sledila bo francoska komična grozljivka Ženske z balkona, nato panični Pajki, maraton pa bo zaključila argentinska grozljivka Prežeče zlo.
Komaj bomo zadihali in se odpočili od vseh mask, pa se bo izza vogala prikazal že 35. Liffe oziroma mednarodni Ljubljanski filmski festival, ki se bo letos (ob ponovnem vzponu desničarskega populizma) posvetil kritičnim glasovom liberalnih struj, ki so se znale odzvati na politične pretrese od sredine šestdesetih let naprej. Potekal bo od 13. do 24. novembra v Cankarjevem domu in sorodnih filmskih prizoriščih.
Čas je torej, da spustimo mobilne naprave iz rok, vstanemo iz foteljev in se sprehodimo do najbližjega kina ter se spomnimo, zakaj so imeli naši starši in stari starši tako radi veliko platno.
