Komentar Miše Terček: Konec TV-novinarstva

Serija The Morning Show, zaradi katere je bilo včasih vredno imeti naročnino na sicer ne tako pester AppleTV+, je premiero doživela leta 2019. Med zaprtjem (tako imenovanim lockdownom) v času pandemije covida-19 je bila že hit. Še več – bila je ena od najboljših in najobetavnejših nanizank, kar je več kot potrdila z drugo sezono, ki je luč sveta ugledala leta 2021. Na tretjo sezono smo čakali dobri dve leti. Gledalke in gledalci smo pričakovali, da se bo čakanje vsekakor izplačalo.

Paradni konj Applove spletne televizije je že v prvi sezoni pozornost vzbudila tako z zvezdniško zasedbo (Jennifer Aniston, Reese Witherspoon, Jack Davenport, Steve Carell) kot tudi z aktualno družbeno problematiko, gibanjem #MeToo (#JazTudi), ki je razkrilo številna spolna nadlegovanja, napade in posilstva v svetu ameriškega šovbiznisa. Slednja dejanja so zakrivili predvsem moški na pozicijah moči, ki so denimo izkoriščali mlajša dekleta ter zaposlitve in napredovanja v službi pogojevali s spolnimi uslugami. The Morning Show je govoril prav o tem. A ne zgolj o tem, temveč predvsem o kulturi molka, zaradi katere se je lahko vsa ta spolna izživljanja toliko let uspešno prikrivalo. Zaradi bojazni izgube delovnih mest in drugih strahov, včasih pa zgolj zaradi neodgovornosti in malomarnosti so številni sodelavci in sodelavke oziroma očividci in očividke enostavno gledali stran in tovrstno obnašanje tiho tolerirali, odobravali.

The Morning Show naj bi sicer v osnovi prikazal povsem običajne dni na eni od najbolj gledanih jutranjih novičarskih oddaj v ZDA. Vse se zdi v najlepšem redu, a v ozadju se vrstijo zlorabe, spletke, bitke za prevlado in tako dalje. Glavni akterji v zgodbah niso zgolj znani TV-obrazi pred malimi zasloni, temveč tudi osebe, ki sedijo v upravi televizijske mreže – torej strici in tete iz ozadja. The Morning Show obenem omogoča izjemen vpogled v novinarsko zakulisje nastajanja informativne oddaje, ki pa ne vključuje zgolj tega, kako nastajajo raziskovalne zgodbe, temveč tudi, kako se jih (zaradi takšnih in drugačnih razlogov) nemalokrat utiša oziroma »prestavi« ali zgolj označi za »trenutno nezanimive«.

Serija je v prvih dveh sezonah nudila napeto in realistično dogajanje, ki je nemalokrat posnemalo resnično zakulisje novinarstva, kot ga poznamo v tovrstnih televizijskih oddajah. Tretja sezona pa se že ukvarja z lastniškimi prevzemi. Slednji so v medijih sicer realnost, a pri omenjeni nanizanki so se tega lotili tako, da so kot plenilca določili znanega »high-tech« milijarderja, ki je pravzaprav ne ravno dobro zakrinkani lik Elona Muska, obenem pa so se lotili vprašanja zatona klasične televizije, ki naj bi jo po njihovem kmalu povozil t. i. streaming (pretočnost na spletu) – čudno, da niso v scenariju napisali kar to, da bo vse skupaj povozil AppleTV+. Sicer ne pravimo, da s takšno trditvijo ne bi imeli prav, je pa nekoliko nenavadno, da so se začeli v resnici v seriji, ki je opozarjala na pomembne družbene tematike, ukvarjati sami s sabo.

The Morning Show je tako žal postal parodija na lastno zgodbo, ki je izgubila rdečo nit in dobrim igralskim performansom navkljub izgubila tisti magnetizem, zaradi katerega smo bili v zadnjih nekaj letih prikovani na (manjše in večje) zaslone, medtem ko smo trpeli z osrednjimi liki in si grizli nohte ter upali, da bodo na koncu sprejeli pravo odločitev. Serija v svoji tretji sezoni (žal) sporoča, da je prihodnost v umetni inteligenci in da pravega (raziskovalnega) novinarstva v resnici ni več, saj sta ga povozila kapital in tehnologija.