Komentar Miše Terček: Lažna novinarka

Mokumentarci so parodije na dokumentarne filme oziroma zrežirani komični filmi, ki imajo za rdečo nit resno temo, a jo obravnavajo skozi satiro. V zgodovini filma jih je ogromno, žanr pa je postal predvsem v zadnjih letih nadvse priljubljen. Seveda je raven norčevanja odvisna od vsakega filma posebej – nekateri gredo daleč preko meje oziroma je očitno, da gre za šalo, pri nekaterih drugih pa se boste nenehno spraševali, ali morda ni vse res.

Eden pionirjev mokumentarcev je Woody Allen, ki je žanr predstavil že s svojim drugim filmom Take the Money and Run (1969). V slednjem spremljamo zgodbo neuspešnega bančnega roparja, ki večino življenja preživi v zaporih. Ko mu po zadnji aretaciji dosodijo 800 let za zapahi, ga to ne zaskrbi, saj ve, da si bo z vzornim obnašanjem kazen zmanjšal za polovico. V zadnjem času pa je kralj mokumentarcev postal Sacha Baron Cohen, ki se je najbolj v spomin vtisnil s filmi o Boratu, kazahstanskem novinarju, ki v ZDA preučuje ameriški način življenja, in o Brünu, avstrijskem gejevskem modnem novinarju, ki v zaodrju intervjuva oblikovalce in manekenke ter želi posvojiti otroka. Cohen je s svojimi filmi pričakovano dvignil veliko prahu. Namen je bil tako dosežen, saj je osnovno poslanstvo mokumentarcev provokacija in politična nekorektnost.

Trenutno pa je najbolj gledan in odmeven mokumentarec z naslovom Cunk on Life (Cunk o življenju), ki se te dni predvaja na Netflixu. V njem prav tako spremljamo radovedno, a lažno novinarko Philomeno Cunk, ki slovi po svojem nerazumevanju povsem običajnih stvari. Philomena, ki jo poznamo že iz prejšnjih serij in filmov, gosti številne znanstvenike in akademike ter jim zastavlja otročja in nelogična vprašanja. Vse to pa počne z nadvse resnim izrazom na obrazu, čeprav se gledalke in gledalci ob tem krohotamo na glas. Philomena, ki jo portretira britanska humoristka Diane Morgan, pa tega ne počne kar tako, temveč s svojimi podvigi, s katerimi ugledne znanstvenike spravlja v nelagodne položaje, družbi nastavlja ogledalo.

Odzemljena novinarka, ki je zaradi svojih nenavadnih scenarijev postala tudi zvezda družbenih omrežij (na tiktoku so denimo kratki videoizseki njenih skečev izjemno priljubljeni – zaradi tega, ker so dotični posnetki objavljeni brez konteksta, mnogi sicer ne vedo, da gre za šalo, in mislijo, da gre zgolj za precej neumno novinarko, ki se ji posmehuje ves svet), se je tokrat lotila religije, nastanka sveta, evolucije, nihilizma, hedonizma in še marsičesa. Po vsej verjetnosti gre za doslej njeno najboljše in najcelovitejše delo.

Če lika Philomene Cunk niste vajeni, vas bo morda na začetku iritirala, a skozi poglavja jo boste nedvomno vzljubili. Njene naivno-otroške razlage vam bodo zlezle pod kožo, nemalokrat pa se boste ujeli tudi pri tem, da ji boste dali prav oziroma ji priznali, da ima dober argument. Slednje je na neki način srhljivo, a v današnjem svetu, ki vse bolj zavrača znanost in se vse bolj naslanja na teorije zarote, bi se morali predvsem vprašati, zakaj je tovrstni (lažni) novinarki do priznanih institucij sploh omogočen dostop, strokovnjaki pa se z njo (ne glede na vse) resno pogovarjajo.

Kot smo že ugotovili, je Philomena Cunk zgolj odsev sodobnega sveta, v katerem je meja med lažnimi in resničnimi dejstvi že skoraj povsem zabrisana. To bo v prihodnosti, predvsem za mlajše generacije, predstavljalo vedno večji problem. Mokumentarec Cunk on Life je zatorej vizionarska napoved prihodnosti ter obvezen ogled za vse, ki vas skrbi, kaj se bo zgodilo z našimi otroki.