Komentar Miše Terček: Leto žensk

Čas pred oskarji je tudi čas drugih, sorodnih podelitev nagrad, ki so prav tako pomembne, a morda nekoliko manj prestižne. V pričakovanju »velikih oskarjev«, ki jih bodo v Los Angelesu podelili 11. marca, so letos že podelili tako zlate globuse (Golden Globes) kot tudi nagrade kritikov (Critics Choice Awards).

Vsi omenjeni dogodki so tudi televizijski spektakli, ki so imeli v času razcveta televizije (berite: pred sodobno ero, v kateri dominira internet) na stotine milijonov gledalk in gledalcev. Danes je televizijsko občinstvo (tudi globalno, ne zgolj v ZDA) nekoliko manjše, a novice o nominirancih in nagrajencih vseeno odmevajo na prvih straneh (pop) kulture resnih in manj resnih medijev. Tudi letos ni bilo nič drugače.

Podelitvi Critics Choice in pa Golden Globes pa sta pomembni tudi zato, ker sta nemalokrat napovedovalki, kaj nas čaka na oskarjih oziroma kdo bo domov odnesel najprestižnejše kipce. Gledalke in gledalci, če si televizijskih prenosov v živo zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo ogledati, nato po odlomkih pobrskajo na spletu, denimo na družbenih omrežjih ali videoportalih, kot je youtube.

Danes so pač bolj priljubljeni kratki izseki, prilagojeni publiki, navajeni na formate tiktoka in instagrama. Čemu potem sploh še služijo voditelji oziroma povezovalci tovrstnih televizijskih podelitev, ki so nekoč igrali ključno vlogo pri »prodajanju« šova. Gledalci bi namreč težko zdržali dve uri zgolj nizanja nominirancev in razglasitev zmagovalcev. Eden od vidnejših voditeljev v zadnjih letih, ki ni zgolj »naredil« šova, temveč je tudi zasenčil same nagrade, je bil britanski Ricky Gervais, ki je večkrat vodil podelitev zlatih globusov.

Njegove politično nekorektne pripombe in šale so bile za nekatere v Hollywoodu preveč direktne in celo žaljive. Na drugi strani pa so številni gledalci menili, da je nekdo končno filmski in televizijski eliti povedal, »kar jim gre«. Gervais je bil brez dlake na jeziku, a kljub temu so ga organizatorji nenehno vabili nazaj. Šušlja se, da naj bi se v povezovalsko vlogo na zlatih globusih ponovno vrnil prihodnje leto. Najbrž jih skrbi gledanost, ki jo Gervais nedvomno prinaša. Obenem pa prinaša tudi odmevnost na spletu, ki je danes za priljubljenost ključnega pomena.

A če se vrnemo k vsebini. Na podelitvi nagrad kritikov (Critics Choice Awards) je včeraj z osmimi osvojenimi kipci v vodilnih kategorijah slavil film Oppenheimer, ki je tako le še utrdil svoj status favorita v sezoni filmskih nagrad, vključno z najboljšim filmom, režiserjem in stranskim igralcem. Slednji je s konkurenco pometel tudi na letošnji podelitvi zlatih globusov, ki je potekala prejšnji teden, ko si je Oppenheimer prislužil kar pet nagrad. Na televizijski sceni je na globusih kraljevala TV-serija Nasledstvo (Succession), ki navdušuje že štiri sezone. Slednja je bila uspešna tudi pri kritikih, saj je, poleg serij The Bear in Beef, odnesla največ kipcev.

Kot drugi najboljši film so kritiki nagradili novofeministični Barbie, ki je med drugim slavil v kategorijah najboljša komedija in najboljša pesem, skupno pa je prejel šest kipcev, kar je nekoliko več kot na zlatih globusih. Tam je namreč dobil zgolj dve nagradi, in še dotični ne v najpomembnejših kategorijah (najboljša izvirna pesem in kinematografski dosežek).

A v slogu filma Barbie so bile letos v ospredju ženske. Kritiki so igralki Americi Ferrera podelili nagrado SeeHer, namenjeno ženskam, ki zagovarjajo enakost spolov in igrajo revolucionarne like. V tem slogu je podelitev vodila tudi komedijantka Chelsea Handler, ki je med drugim dejala, da je bilo leto 2023 leto žensk. Nedvomno. Naj bo takšno tudi leto 2024.