Komentar Miše Terček: (Ne)resničnost
Umetna inteligenca postaja tudi del predvolilnih kampanj. V ZDA je to že del realnosti, ob bližajočih se evropskih volitvah pa utegne postati tudi del naše – prihodnost je, kot ugotavljamo že nekaj časa, namreč že tu. Klepetalni (ro)bot z imenom Jennifer, ki je izdelan z umetno inteligenco, je namreč pretekli konec tedna že klical številne volivce v ameriški zvezni državi Kalifornija in jih pozival, naj volijo za demokratskega kandidata za kongresnika Petra Dixona. Namen bota, ki lahko opravi na tisoče klicev, je, da med volilno kampanjo doseže čim več ljudi. Klicni centri v volilnih štabih (in še marsikje drugje), v katerih je nekoč delalo tudi po več tisoč prostovoljcev in zaposlenih, so morda s prihodom Jennifer postali stvar preteklosti. To ima, kakopak, svoje slabosti in prednosti. Negativne posledice bodo zaradi hitrega razvoja umetne inteligence nosila predvsem delovna mesta, ki jih je do zdaj opravljal človek. Slednji bo zaradi tehnološkega napredka na marsikaterem področju žal postal tako imenovani tehnološki višek.
»Pozdravljeni. Ime mi je Jennifer in sem prostovoljka, podprta z umetno inteligenco,« se uvodoma v vsakem pogovoru predstavi klepetalni bot. S svojim rahlo robotsko zvenečim glasom – namenoma oblikovanim tako, da je jasno, da ne gre za človeka, saj je sicer tovrstna tehnologija sposobna povsem natančno reproducirati prepričljiv človeški glas – predstavi kandidata, postavlja vprašanja in odgovarja na tista, ki jih prejme od sogovornika na drugi strani telefonske linije. Osebna interakcija je namreč pri tovrstni komunikaciji z volivci in volivkami ključnega pomena.
Peter Dixon, veteran in podjetnik na področju kibernetske varnosti, je v svoji kampanji šele pred kratkim začel uporabljati Jennifer, klepetalnega bota, ki ga je izdelalo podjetje Civox. Prepričan je, da z uporabo bota kažejo, »da so pripravljeni ne le razumeti tovrstna orodja, temveč jih tudi uporabljati na etičen, odgovoren in pregleden način«. A tudi Dixon glede uporabe umetne inteligence ni povsem ravnodušen, saj je priznal, da se boji njenega potenciala, zato bi (kako »patriotsko« in z vidika pozicije velesile!) raje videl, da bi vodilna država na področju te tehnologije ostala (kakopak) Amerika.
Ilya Mouzykantski, soustanovitelj podjetja Civox, ki je ustvarilo Jennfifer, je dejal, da je prihodnost, v kateri bodo politiki za oblikovanje svojih kampanj in stališč uporabljali orodja umetne inteligence, že tu. Drugi soustanovitelj Civoxa Adam Reis pa je izpostavil, da v prihodnosti prednosti ne bodo več imele najbolje financirane kampanje, temveč tiste z najboljšo tehnologijo. Naj spomnimo, da so s podobno tehnologijo sicer januarja neznanci volivce že klicali z glasom predsednika ZDA Joeja Bidna, ki ga je ustvarila umetna inteligenca. To pa je okrepilo zaskrbljenost, da se znajo nepridipravi s pomočjo umetne inteligence konkretno vmešavati v prihajajoče ameriške predsedniške volitve. Zaradi tega so oblasti prepovedale uporabo tovrstnih »kloniranih« glasov. A nagajivcev to po vsej verjetnosti ne bo ustavilo. V prihodnosti bomo pač resničnost vedno težje ločevali od neresničnosti.
