Komentar Miše Terček: Netflixova rast

Tečaji na newyorških borzah v začetku današnjega trgovanja nimajo enotne smeri. Vlagatelji na newyorških borzah so bili pri trgovanju prejšnji teden predvsem pozorni na objavo poslovnih rezultatov podjetja Netflix, največje televizijske spletne platforme na svetu. Nekateri so namreč prepričani, da pretočna aplikacija, ki je obenem (če ne štejemo spletnega portala youtube) največja videoknjižnica na svetu, ne more rasti v nedogled, temveč bo prej ko slej trčila ob zid.

Njeni ustvarjalci so zato preventivno omejili dostop števila računov, ki jih imajo lahko naročniki, ter se tako znebili t. i. zastonjkarjev. Netflix je – ne glede na vse – na koncu pozitivno presenetil. V zadnjem četrtletju lanskega leta je povečal število naročnikov na svoje storitve za 9,3 milijona, kar pomeni, da ima 269,6 milijona uporabnikov – kar bi lahko pomenilo, da ima več kot milijardo gledalk in gledalcev.

Slednje pomeni, kot smo že omenili v enem od prejšnjih zapisov, da je s tem postal najbolj gledani program s televizijsko vsebino na svetu. Obenem gre za edino televizijsko platformo, katere priljubljenost je primerljiva s številkami, ki jih dosegajo najbolj popularna družbena omrežja, kot so facebook (tri milijarde), instagram (dve milijardi) in tiktok (1,5 milijarde). Za tekoče četrtletje je Netflix sicer (pričakovano) napovedal nekoliko šibkejšo rast, na letni ravni pa naj bi se število naročnikov povečalo še za približno 16 odstotkov.

Netflix je v zadnjem lanskem četrtletju močno presegel napovedi analitikov, ki so pričakovali, da se bo število njegovih uporabnikov zvišalo za približno 4,9 milijona. Družba je ob tem sicer napovedala, da ne bo več objavljala četrtletnih podatkov o stanju naročnikov. Povečali pa so se tudi prihodki družbe, in sicer za približno 15 odstotkov oziroma na 9,37 milijarde dolarjev. Ker Netflix uporabnikom in uporabnicam ponuja televizijske in filmske vsebine, torej TV-serije, oddaje in filme, lahko rast pripišemo zgolj vedno večji priljubljenosti njihove ponudbe. Pri tem še vedno ostajajo vodilni in za sabo puščajo konkurente, kot so Amazon Prime (200 milijonov naročnikov), Disney+ (150 milijonov), HBO Max (100 milijonov), Paramount (67 milijonov), in številne druge.

Netflixova prednost je tudi ta, da so mnoge serije in oddaje (resničnostni šovi itd.) lokalizirane oziroma prilagojene občinstvu določene države. Ob tem imajo gledalci tudi raznolike opcije, v katerem jeziku bodo določeno vsebino spremljali (nemalokrat so namreč na voljo sinhronizirane različice, še večkrat pa možnosti podnapisov v številnih jezikih). Te dni denimo v Italiji odmeva dokumentarna serija Il giovane Berlusconi (Mladi Berlusconi) o nekdanjem italijanskem medijskem mogotcu in premierju Silviu Berlusconiju. Producent tridelne serije v režiji Simoneja Manettija je filmska produkcijska hiša B&B Film. Po Italiji jo bodo predvajali tudi v drugih državah, začenši s Francijo, Nemčijo in Avstrijo, kasneje pa naj bi bila na voljo tudi v Sloveniji.

Na podlagi arhivskega gradiva, v katerem je mnogo do zdaj še neobjavljenih posnetkov, v dokumentarni seriji spregovorijo najožji Berlusconijevi sodelavci – znane osebnosti pa tudi ključne osebe, ki so prispevale k uspehu zdaj že pokojnega medijskega mogotca. Glas so dobili tudi Berlusconijevi nasprotniki. Kontroverzni politik je bil v vrhu italijanske politike skoraj tri desetletja – v tem času je kar trikrat zasedel položaj premierja, in to spolnim škandalom in sodnim postopkom navkljub. Netflix nedvomno ve, česa si gledalci želijo.