MIŠELOVKA

Komentar Miše Terček: Prepovedati tiktok?

Prepovedi po navadi sicer nimajo želenega učinka, a nekje je treba začeti regulacijo, če želimo rešiti generacijo, ki si življenja brez družbenih omrežij sploh ne zna več predstavljati.
Fotografija: Pri tiktoku so dejali, da zaradi prepovedi njihove aplikacije obstaja tveganje, da bodo »mladi potisnjeni v temnejše kotičke interneta, kjer ni nobenih smernic skupnosti in varnostnih orodij«. FOTO: Dado Ruvic/Reuters
Odpri galerijo
Pri tiktoku so dejali, da zaradi prepovedi njihove aplikacije obstaja tveganje, da bodo »mladi potisnjeni v temnejše kotičke interneta, kjer ni nobenih smernic skupnosti in varnostnih orodij«. FOTO: Dado Ruvic/Reuters

Družbena omrežja, kot sta instagram in tiktok, lahko (in v številnih primerih dejansko) negativno vplivajo na samopodobo mladih. Trendi, ki jih narekujejo influencerji, so nemalokrat škodljivi, obenem pa imajo lahko dolgoročne posledice. Filtri in filerji so postali del lepotnih idealov mladih generacij, ki so nenehno pod pritiskom, da svoj videz spreminjajo in prilagajajo nedosegljivim normam. Debate o škodljivosti družbenih omrežij potekajo v številnih državah, a le nekatere so se pripravljene spopasti s spletnimi giganti, ki so v zadnjih letih postali nekakšna »država v državi«, saj imajo svoje zakone, na pravila igre posameznih držav pa se tako rekoč požvižgajo. Denarne kazni, ki jim jih nalagajo mednarodna sodišča in komisije, jim v primerjavi z dobički pomenijo pljunek v morje.

Zaenkrat ni padla še nobena resnejša »položnica« ali »prepoved«, ki bi zamajala temelje zloglasnih mobilnih aplikacij. A vseh izmikanj je enkrat konec in morda smo prav te dni priča prvim primerom, ko je družbenim omrežjem začela teči voda v grlo. V Avstraliji, ki ima 26 milijonov prebivalcev, so namreč sprejeli zakon, s katerim se mladim do 16. leta prepoveduje dostop do družbenih omrežij. Upravljavci slednjih so skočili v zrak s protestom, da je bil ta zakon sprejet v naglici in da je poln neodgovorjenih vprašanj.

Najglasnejši so pričakovano pri tiktoku, kjer so dejali, da so nad zakonom razočarani, saj po njihovem zaradi prepovedi obstaja tveganje, da bodo »mladi potisnjeni v temnejše kotičke interneta, kjer ni nobenih smernic skupnosti in varnostnih orodij«. Avstralski zakon je kritizirala tudi Meta, matična družba facebooka in instagrama, in sicer z opomnikom, da glede primerne starosti že sami uvajajo sita in regulacije. V koncernu pozivajo, naj se jim omogoči podrobna proučitev nove zakonodaje, da bi lahko ponudili »tehnično izvedljivo« rešitev za preverjanje starosti, ki »ne bi pretirano obremenjevala staršev in mladih«. Tiskovni predstavnik mobilne aplikacije snapchat pa je dejal, da je podjetje zaradi novega zakona »resno zaskrbljeno«.

Za čuda omenjena podjetja prej niso bila prav nič zaskrbljena nad duševnim zdravjem mladih, ki so medtem že razvili številne digitalne odvisnosti, ki se lahko primerjajo z odvisnostmi od drog, alkohola in tobaka. Z omenjeno prepovedjo družbenih medijev za otroke in najstnike, mlajše od 16 let, ima Avstralija zdaj enega od najstrožjih predpisov na svetu za mobilne aplikacije, kot so tiktok, instagram in facebook. Zanimivo pa je, da se je na stran slednjih postavil tudi avstralski Unicef, ki je dejal, da bi bili lahko mladi zaradi prepovedi potisnjeni v »skrite in neregulirane spletne prostore«, obenem pa ne bi imeli več dostopa do »sveta, ki je temeljnega pomena za njihovo dobro počutje«. Prepovedi po navadi sicer nimajo želenega učinka, a nekje je treba začeti regulacijo, če želimo rešiti generacijo, ki si življenja brez družbenih omrežij sploh ne zna več predstavljati.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije