Komentar Miše Terček: Slovenka na CNN
Priložnosti, da se kdo iz tako majhne države, kot je Slovenija, pojavi na globalni ameriški televiziji, so precej redke. Po navadi se naša država na mednarodnih novičarskih televizijah in množičnih svetovnih spletnih medijih pojavlja v povezavi z dogajanjem v Evropski uniji (EU). Priložnosti za krajše intervjuje ali izjave tako dobijo predvsem politiki (denimo evropski poslanci) oziroma predsedniki vlad, (zunanji) ministri. Slovenija pač sicer za tujino, predvsem za ZDA, odkar v Beli hiši nima več prve dame Melanie Trump, za velike medije ni kaj pretirano zanimiva. Tu in tam se pojavi kakšen informativni prispevek (ali oglas), ki je bolj namenjen turizmu oziroma promociji Slovenije, sicer pa mora izstopati kakšen vrhunski športni uspeh ali pa bizarna lokalna zgodba, ki se pojavi v času »kislih kumaric« in je tam bolj zato, da zapolni program, ker primanjkuje resnejših političnih novic.
Ko se Slovenija pojavi v kakšnem uglednem tujem mediju, še posebno na televiziji, slovenski novinarji novico radi povzamejo in objavijo. Ljudje o tem pač radi berejo, po drugi strani pa jim godi, ker je omenjena naša država, torej gre v neki meri tudi za nekakšen nacionalni ponos, podobno je pri uspehih slovenskih športnikov. A če šport narod združuje, ga politika deli. In nekaj takšnega se je zgodilo prejšnji teden, ko se je Slovenija ponovno pojavila na televiziji, ki ima doseg domala po vsem svetu. Vplivna ameriška TV-hiša CNN je namreč posnela kratki dokumentarni film o delovanju slovenske organizacije Inštitut 8. marec, ki jo vodi Nika Kovač. Sodeč po odzivih na družbenih omrežjih so z ene strani deževale čestitke in pohvale, z druge strani pa so se že tkale teorije zarote o tem, zakaj je v tako velikem globalnem mediju sploh prišlo do izpostavljenosti te majhne organizacije.
Dokumentarec, ki je v celoti na voljo na spletni strani CNN in na portalu youtube, v nekoliko okrajšani obliki pa je bil predvajan tudi na njihovem TV-sporedu, so v Sloveniji snemali deset dni, nastal pa je na pobudo režiserke. In zakaj prav Nika Kovač? Pravzaprav to, da tudi velike medijske hiše iščejo zgodbe o lokalnih junakih in junakinjah, ni nič kaj nenavadno. To je ne nazadnje tudi del raziskovalnega novinarstva, iskati zgodbe ‒ zunaj (takšnih in drugačnih) meja. Navdihujoči posamezniki (in skupine) pa so bili za gledalke in gledalce že od nekdaj zanimivi.
Naslov na spletni strani CNN v prostem prevodu pravi, da so aktivistko poskušali ustaviti vplivni moški, zato je, da bi se borila in branila, sestavila spletno vojsko ljubezni. V dokumentarcu Nika Kovač poudari, da smo imeli še pred časom avtoritarno vlado, in sicer pod vodstvom Janeza Janše, ter da jo slednji in njegovi privrženci še vedno vztrajno napadajo, tako na spletu oziroma družbenih omrežjih kot tudi v živo, saj je doživela že tudi nekaj fizičnih in verbalnih napadov. V filmu, ki spremlja terensko in pisarniško delo članic in članov Inštituta 8. marec, kot komentatorja med drugim nastopata medijski strokovnjak in profesor dr. Marko Milosavljević ter antropologinja in kolumnistka dr. Svetlana Slapšak.
V ospredju kratkega filma CNN je aktivistično delo Inštituta 8. marec oziroma kampanja Samo ljubezen, s katero so se sistematično lotili sovražnega govora na spletu. Slednji se je v času vladavine Donalda Trumpa močno razširil tudi v ZDA, zato so morda ustvarjalci dokumentarca menili, da se bodo z zgodbo majhne slovenske organizacije lahko poistovetili tudi ameriški gledalci in gledalke.
Nad ponudbo TV-hiše CNN so bili presenečeni, a obenem veseli, da bo njihovo sporočilo obkrožilo svet.
