Komentar Miše Terček: Smo varni (pred umetno inteligenco)?
Ob dnevu varne rabe interneta, ki smo ga obeležili pred nekaj dnevi, natančneje 11. februarja, je v digitalni dobi pametno vedno znova opozoriti na pasti, ki jih prinaša umetna inteligenca. Slednja je vse bolj predmet perečih tem, saj posega na vsa področja, od politike do kulture, obenem pa občutno spreminja pravila igre, kjerkoli se pojavi. Živimo v času, ko lahko prvič dejansko zapišemo, da je prihodnost že tu, med nami, in da roboti niso več nekaj fiktivnega iz znanstveno-fantastičnih filmov, temveč so postali realnost.
U umetno inteligenco se te dni ukvarjajo praktično vsi, ne zgolj strokovnjaki, programerji in znanstveniki, temveč tudi povsem običajni uporabniki spleta, predvsem pa je pričela zanimati tudi politike. Slednji so v njej prepoznali orodje, ki lahko učinkovito služi propagandi, obenem pa je dvorezen meč, saj lahko človeški družbi nadvse koristi in ji pomaga, hkrati pa ji lahko škodi in celo prispeva k njenemu uničevanju. Ob tem bi bilo modro razmisliti, kako ravnati v prihodnje, in kako razvijalcem umetne inteligence pustiti svobodo pri tehnološkem napredku, ne da bi pri tem družbo (pretirano) izpostavljali nevarnosti. Do neke more tovrstni ukrepi kakopak ne bodo mogoči, ne da bi uvedli nekatere omejitve, predvsem pa nadzor, preden nam "roboti" pred očmi podivjajo.
A problematični niso toliko roboti, kot človek, ki z roboti upravlja in jih izkorišča za svoje nič kaj plemenite cilje. Človek je tisti, ki bi se ga morali bati! Pri tem imamo v mislih, seveda, človeka, pijanega od moči in zaslepljenega od pohlepa, ki je nenehno pred novimi izzivi manipulacije. Umetna inteligenca v napačnih rokah lahko naredi veliko škode že znotraj odnosa med dvema človekoma, kaj šele na nivoju večje skupine ljudi, države ali sveta.
Pri prvem so izjemno problematično denimo lažni videoposnetki in lažne fotografije, ki so v spletnem žargonu okategorizirani kot deepfake in deepnude. Slednje se uporablja predvsem za izsiljevanja in maščevanja, saj prikazujejo vsebine s spolno vsebino, v katerih nastopajo osebe, ki jih v resnici niso posnele. Tovrstni lažni posnetki so narejeni zgolj zato, da uničijo ime in ugled določene osebe, posledice pa so lahko za žrtve precej tragične, predvsem med mladostniki. Tovrstne predelave posnetkov so tako imenovane lažne novice (fake news) popeljale na novo raven, saj se ljudi lotevajo z njihovo podobo, tehnologija pa je v tem času tako zelo napredovala, da je že skoraj nemogoče ločiti resnične posnetke od lažnih – ponaredki, ustvarjeni z umetno inteligenco, so namreč že tako prepričljivi.
O tveganjih umetne inteligence se v širši javnosti še vedno govori premalo, tudi država svoje državljane o tem premalo ozavešča. Svet, v katerem živimo leta 2025, je namreč z umetno inteligenco, ki štrli iz vsakega telefona, televizorja, tablice, računalnika in številnih drugih tehnoloških naprav, že popolnoma prepleten. In prav zato bi moral biti vsak dan "Dan varne rabe interneta" ... in ne zgolj 11. februar.
