Komentar Miše Terček: Stari fotri
Bill Burr je kontroverzni ameriški komedijant, igralec in voditelj spletnih radijskih oddaj (podkastov), ki rad hodi po robu in izziva s politično nekorektnostjo. Njegovi nastopi nemalokrat dvigujejo prah na obeh političnih polih ter razburjajo manjšine. Burr se brani z zagovarjanjem svobode govora in odgovarja, da bi morali biti na področju humorja oziroma satire vsi obravnavani enakovredno, ne glede na raso, spol, spolno usmerjenost in tako dalje.
Do tega ima podobna stališča kot denimo Ricky Gervais, britanski komedijant, ki se zaradi svojih izjav prav tako dostikrat znajde v težavah. Razlika med njima je, da je Gervais precej bolj umirjen in izhaja iz zvedavosti, medtem ko Burra vodi (vsaj navidezna) jeza. Petinpetdesetletnik se namreč v svojih scenarijih ukvarja predvsem z vsakdanjimi malenkostmi.
Takšne zgodbe piše za svoje stand up nastope in za svoje filme, prav tako pa so tovrstne teme pikrega norčevanja rdeča nit njegovih podkastov. Burr je priljubljen tako na spletu kot na televiziji, zato ni nič nenavadnega, da mu je Netflix (na voljo za ogled je od 20. oktobra) zaupal, da napiše scenarij in režira novi film Old Dads (Stari fotri), v katerem je odigral tudi glavno vlogo.
Zgodba je preprosta in namenjena širšemu občinstvu – trije moški srednjih let prodajo svoje tehnološko podjetje mlademu predstavniku generacije Z, ki uvede polno sprememb, med drugim najprej odpusti vse zaposlene, ki so se rodili pred letom 1985.
Burr v scenariju spretno poudarja razlike med generacijo X, baby boomerji, milenijci in generacijo Z, pri čemer pod drobnogled vzame predvsem »preobčutljivost« mlajših generacij ter »svobodno vzgojo« mladih mamic. Slednjim ne prizanese s scenami o današnjih razvajenih otrocih, ki jim je dovoljeno tako rekoč vse ter se jih pri »neprimernem« in »agresivnem« obnašanju celo spodbuja.
Ne glede na to, da Billov lik v filmu nosi ime Jack Kelly, Burr pravzaprav igra samega sebe. Pri tako močnih osebnostih je kakopak skoraj nemogoče, da bi igrale koga drugega. Jack se nato z obema sodelavcema (Connorjem in Mikom), ki sta obenem tudi njegova najboljša prijatelja (prijateljujejo pa tudi njihove žene), znajde na poti v Las Vegas, kjer se popolnoma sprostijo, zdivjajo in na koncu ugotovijo, da pravzaprav najbolj pogrešajo svoje žene in otroke oziroma družinsko življenje.
Od Burra bi sicer v scenariju pričakovali radikalnejši razplet, a tudi on očitno stavi na varne hollywoodske srečne konce, četudi je komična drama polna provokativne situacijske komike in kontroverznih besednih iger.
Film Old Dads pravzaprav govori o treh moških srednjih let, ki so se znašli v sodobnem svetu, ki jih več ne razume. Prav tako tudi oni ne razumejo več sveta. Zato se odpravijo iskat svobodo, ki jo na koncu najdejo v konformizmu – v varnem zavetju doma, v objemu svojih žen in v živžavu svojih otrok.
Njihova jeza na koncu izgine oziroma vsaj tako se zdi, saj jo v resnici zgolj potlačijo. To potrjuje zadnji prizor, ko Burr v vlogi Jacka Kellyja na svojem dvorišču pred hišo igra bejzbol s svojim sinom, okoli pasu pa na sprednji strani nosi novorojenčka. Mimo se pripelje kolesar in ga vpraša, ali se mu to zdi varno. Jack mu odgovori, da ima prav, nato pa sam pri sebi izjavi »kakšen kreten«.
Film je povsem vreden ogleda za več generacij. Za tiste, ki bi morda radi bolje razumeli jezo svojih staršev in nerodnost medgeneracijskega povezovanja leta 2023. Bolj občutljive zna sicer nekoliko šokirati del besednjaka v filmu, oboževalci Billa Burra pa boste morda celo razočarani nad občutno cenzuriranostjo humorja, ki je bil prilagojen karseda najširši Netflixovi publiki.
