Komentar Miše Terček: TV-posel leta
Ena od najdražjih v zadnjem času je napovedala odhod enega od najdlje trajajočih šovov v zgodovini ameriške televizije na pretočno platformo – tedenska oddaja WWE Monday Night Raw, ki je na TV-program prispela leta 1993 (v ZDA na USA Networku), je namreč zdaj na voljo na Netflixu.
Medijski koncern WWE (World Wrestling Entertainment), ki producira športni entertainment oziroma tako imenovani wrestling, je za prestop od največje spletne televizije zaračunal vrtoglavih pet milijard dolarjev. V dotični paket pa ni vključena zgolj njihova paradna oddaja Raw, temveč tudi oddaja z novinci NXT in njihova druga najuspešnejša TV-znamka SmackDown!, obenem pa so na Netflixu zdaj na voljo tudi številni pretekli veliki dogodki koncerna WWE, ki bodo razveselili predvsem nostalgike, saj boste našli tudi rokoborske spektakle iz devetdesetih in osemdesetih let.
WWE se je skozi desetletja pozicioniral kot eden ključnih igralcev na področju ameriške (in posledično globalne) televizije, njegov vpliv presega meje cirkuške arene, saj je eden od njegovih največjih zvezdnikov Hulk Hogan Donaldu Trumpu tako rekoč »pomagal« do vnovične izvolitve v Belo hišo, druga najpomembnejša lastnica koncerna Linda McMahon pa je postala ministrica za šolstvo v Trumpovi vladi.
Še eden od njihovih najslavnejših obrazov Dwayne Johnson - The Rock je v zadnjih letih postal najbolje plačani hollywoodski igralec na svetu. To je le še en dokaz, da WWE pooseblja amerikano in da njegovega vpliva, ne glede na to, kaj si mislimo o wrestlingu, ne gre podcenjevati.
WWE se je skozi desetletja pozicioniral kot eden ključnih igralcev na področju ameriške (in posledično globalne) televizije, njegov vpliv pa presega meje cirkuške arene.
Vince McMahon, ustanovitelj in še pred kratkim prvo ime WWE, velja za vizionarja, ki je tvegal in svoje programe že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja med prvimi prenesel najprej na kabelsko televizijo in nato na pay-per-view (plačljiva TV). Kasneje je ustanovil svoj »Netflix« oziroma spletno knjižnico, imenovano WWE Network, ki je ponujala vse njihove produkcije na enem mestu – z arhivom vred.
Pred leti je nato sklenil »posel kariere«, ko je prodal svoj večinski delež v podjetju, ki ga je pred več kot štirimi desetletji odkupil od svojega očeta, ter prek koncerna TKO združil WWE in Ultimate Fighting Championship (UFC). WWE je bil prodan za slabih deset milijard dolarjev, skupna vrednost koncerna pa je zdaj več kot 24 milijard. McMahonovo zasebno premoženje je bilo ocenjeno na več kot tri milijarde evrov, kar je več kot ima bogastva njegov dolgoletni prijatelj Donald Trump. Slednji je z McMahonom sodeloval tudi v ringu, ko sta se pred leti na WrestleManii pomerila v »bitki milijarderjev«.
McMahon se je sicer lani znašel v središču šokantnega spolnega škandala, novo vodstvo WWE pa se je od nekdanjega šefa (vsaj javno) oddaljilo. Zdaj pa se že šušlja, da ustanavlja novo entertainment podjetje.
Zanimivo je, da je na Netflixu na voljo tudi dokumentarna serija Mr. McMahon, ki portretira njegovo zgodbo iz zakulisja. Včasih je težko ločiti med realnostjo in fikcijo, McMahon, kot je razvidno iz pričevanj v Netflixovem dokumentarcu, pa je mojster brisanja teh mej – ne nazadnje je »šport«, ki ga je populariziral, zrežirana limonada, ki se pretvarja, da je resničnostni šov, čeprav so pri njegovih bitkah v ringu zmagovalci določeni vnaprej. Dokumentarna serija Mr. McMahon vam bo pomagala razumeti fenomen »amerikane« – šokirani pa boste tudi nad tem, da na koncu še sami ne boste več vedel, kaj je res in kaj ne.