Komentar Miše Terček: Umetna vladna uslužbenka
Dobili smo prvo tiskovno predstavnico, ki v resnici ni človek, temveč tako imenovana digitalna osebnost, ustvarjena s pomočjo umetne inteligence. Slednja sicer ne bo »službovala« v Sloveniji, temveč v Ukrajini, natančneje na tamkajšnjem zunanjem ministrstvu. Ime ji je Viktorija Ši, njena primarna naloga pa bo v javnosti predstavljati izjave ministrstva, ki jih bodo (vsaj deloma) še vedno pisali (resnični) ljudje. Četudi se je umetna inteligenca že razširila na domala vsa področja, gre za prvi tovrstni primer v zgodovini, saj gre za politično funkcijo oziroma prvi primer, da je vlada zaposlila osebo, ki ni resnična, temveč robot.
Na ukrajinskem zunanjem ministrstvu sicer poudarjajo, da jim bo umetna inteligenca pomagala (so)ustvariti le vizualni del prezentacij, vseeno pa je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba dejal, da je njegova nova tiskovna predstavnica »tehnološki preskok, ki ga ni naredila še nobena diplomatska služba na svetu«. Glavni razlog za to odločitev je bil »prihranek časa in sredstev« za diplomate.
Njeno ime Viktorija namiguje na zmago, priimek Ši pa pomeni ukrajinsko kratico za umetno inteligenco – »štučnij intelekt«. Viktorijin videz in glas sta osnovana na resnični osebi – gre za Rosalie Nombre, ukrajinsko pevko in nekdanjo udeleženko ukrajinske različice resničnostnega šova Sanjski moški.
Toliko, da veste, kaj po vsej verjetnosti tudi nas čaka v prihodnosti. Le vprašanje časa je, kdaj bodo tudi politike in druge javne funkcionarje zamenjale »digitalne osebnosti«, ki bodo morda delo opravljale bolj vestno in manj koruptivno kot njihove resnične različice. Vsega kakopak ne moremo posploševati, vsekakor pa bo umetna inteligenca v prihodnjih letih postala velik del politike, predvsem pomembna bo pri propagandi in prepričevanju potencialnih volivk in volivcev.
Medtem ko nekateri ustvarjajo prihodnost in gledajo naprej, smo se te dni ozirali tudi nazaj, v preteklost, in sicer ko smo se spominjali teleteksta. Mlade generacije bodo ob tem najbrž le debelo gledale, starejše pa se še dobro spomnijo, kako smo v časih pred internetom prav tam iskali hitre informacije in sorodne vsebine. Medij, ki smo ga za to uporabljali, je bila televizija – tista stara, klasična (takrat še ni bilo pametnih, kaj šele spletnih ali Netflixa), ki je na daljinskem upravljalniku potrebovala zgolj gumb za teletekst.
RTV Slovenija ga je začela oddajati pred 40 leti, leta 1995 je bil na voljo tudi na spletu. S tem je postal tretji teletekst na internetu. Prav teletekst je napovedal prihajajočo informacijsko revolucijo in naznanjal transformacijo produkcije, posredovanja in sprejemanja novic. Takrat je bil izjemno priljubljen, kar je pokazala tudi raziskava ob 30-letnici – uporabljalo ga je skoraj 60 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih med 10 in 75 let, skoraj petina kar vsak dan.
Ja, lahko bi rekli, da smo v kratkem času prišli zelo daleč – od teleteksta do Viktorije Ši. Prihodnost razvoja tehnologij sicer za slehernika ne bo nujno vedno koristna in bo precej povezana z nadzorom, a upanje umre zadnje, zato se za spremembo prepustimo domišljiji s filmskim srečnim koncem.
