Komentar Miše Terček: Vlak smrti?
Tudi tokrat in na tem mestu ne bo šlo brez govora o umetni inteligenci (AI). Zažrla se je domala v vse pore naše družbe in tehnologije. Prevečkrat napovedujemo, da je AI prihodnost, in premalokrat poudarjamo, da je že tu, del nas. Da smo že del robotske družbe. Da smo že del tistega najbolj neverjetnega hollywoodskega znanstvenofantastičnega filma, ki nam je 21. stoletje orisoval futuristično in v katerem sta človek in stroj živela z roko v roki, nato pa se je stroj na neki točki odločil, da človeka pravzaprav ne potrebuje več, in se ga je ali hotel znebiti oziroma ga iztrebiti ali pa ga enostavno zasužnjiti. No, resnična umetna inteligenca, ki se nam je zgodila v letu 2023, je manj vidna, manj primitivna in manj klasično robotska, če želite. Živi znotraj naših sistemov, brez katerih sodobna družba na dnevni bazi ne more funkcionirati. Je del naših mobilnih telefonov in drugih mobilnih naprav, aplikacij, računalnikov, pametnih televizij in tako dalje. Je tako rekoč povsod. Kar pomeni, da smo že tako ali tako postali kiborgi, pol ljudje, pol roboti. Le da povezovalno živčevje ni v obliki žic in kablov, kot smo jih bili vajeni videti pri mehaniku v 20. stoletju, temveč je vse skupaj nekje v »oblaku«, sodobno umetno inteligenco napaja brezžičnost, očem nevidno bistvo.
Za to, da so danes novice, mnenja in debate o umetni inteligenci preplavili splet in svet, je kriv Microsoftov ChatGPT, klepetalni program, ki ga poganja umetna inteligenca in ki je sposoben napisati ali vsaj pomagati napisati tudi precej kompleksna besedila, od šolskih nalog do novičarskih člankov, od motivacijskih pisem in življenjepisov do umetniških del, rešuje tudi kompleksne matematične zagonetke in celo ljubezenske oziroma partnerske težave. ChatGPT tako torej odgovarja na vse in obenem postavlja nova vprašanja, kar pomeni, da se lahko Alexa (Amazon) in Siri (Apple) pred njim skrijeta. ChatGPT temelji na več kot 300 milijardah besed, vnesenih v podatkovno zbirko, ki pa se z vsakim novim pogovorom avtomatično nadgrajuje, prilagaja in uči ter se tako sčasoma usposobi za boljše odgovore.
Preostali tehnološki velikani sicer Microsoftu ne bodo kar tako prepustili dominance na področju umetne inteligence. Prvi se je zganil Google, ki bo dostop do svojega klepetalnega bota Bard AI odprl v 180 državah sveta. Pričakovano bo uvedel številne nadgradnje in jih povezal s svojimi že obstoječimi sistemi – teh ni malo. Zgolj zamislite si, kaj vse bi lahko umetna inteligenca počela z aplikacijami, kot so Google Earth ali pa Google Street View, če omenim zgolj dve. Tudi Gmail, priljubljena e-poštna storitev, obljublja revolucionarne AI rešitve.
A imejte v mislih, da je drastičen razvoj umetne inteligence, kot smo mu priča zdaj, zgolj začetek. Pripnite si pas in uživajte v vožnji. Nedvomno bo zanimiva, divja, nihče pa natančno ne ve, kam nas bo pripeljala. Edino, kar vemo zagotovo, je to, da tega vlaka (smrti) ne moremo več (za)ustaviti.
