Komentar Moni Černe: Predsodek naš vsakdanji

Novinarji in uredniki v naši hiši so otroci sonca. Spoštljivi do sodelavcev, bralcev in konkurence. Slehernik se trudi pomagati tistemu, čigar glasu se ne sliši, medsebojno, ker smo družina in smo v službi resnice. Ne v službi, novinarstvo je način življenja. Poslanstvo, ki z veliko močjo prinaša veliko odgovornost. Splošno gledano, kot vsepovsod, obstajajo izjeme. Izjemam ne podeljujem statusa novinarja ali urednika. Ne moremo biti všečni, ker nismo služba za odnose z javnostjo. Ugled tega plemenitega poklica pa je v času, v katerem živimo, krivično na nizki ravni.

Ljudje sodimo, čeprav o dejstvih ne vemo nič, človeka pa ne poznamo. Zato zgodba o kolegici, ki me je ganila do kosti. Vsi jo poznamo. Za najboljšimi se dviguje strupen prah, ničkolikokrat je bila popljuvana. Vzvišena naj bi bila, za sočutje da ve samo iz literature. Ne bi moglo biti dlje od resnice. Pravična je, dobra, lepa. Pa so se v pomanjkanju argumentov obregnili celo ob njen videz. Oni dan sem izvedela, da je 80-letnemu podnajemniku, o katerem smo pisali v Slovenskih novicah, uredila, da so mu stanodajalci vrnili varščino. Gospoda ne pozna, nihče ji ni nič rekel, je pa prebrala članek.

Materi samohranilki je nedavno uredila, da ji niso izklopili elektrike. Spet drugi našla redno zaposlitev. O stiski te gospe smo poročali mi. Mnogo hladilnikov je napolnila. Zaradi moškega, ki ga je v ledeni zimski noči videla ležati na klopci, je vstala iz tople postelje, mu skuhala čaj, pripravila hrano, oblačila ter plačala taksi, da ga je isto noč peljal do novega bivališča.

Pred dnevi je za neko družino iz lastnega žepa poravnala za nekaj sto evrov zapadlih obveznosti do telekomunikacijskega operaterja. Zaradi pomanjkanja osnovnih dobrin je stopila v stik z Rdečim križem, Karitasom, centrom za socialno delo. Po njeni zaslugi bodo imeli ljudje plačane položnice, bone za hrano, nakazan jim bo denar. Neki družini je pred dnevi podarila 200 evrov, več tisočakov, ki jih je prejela od odškodnine, je darovala zdravstvenim ustanovam, pa novinarji nimamo menedžerskih plač.

Dobrota ne potrebuje reflektorjev. Predsodki pa sodijo na grmado. Ne bodimo sodniki, ker vsak bije svoj boj. Nekateri poleg svojega, tako kot kolegica, še bitko za sočloveka.