Komentar Moni Černe: Sodnik, ki je med sojenjem zaspal

Prepričana sem bila, da nikoli ne bom videla sodnika, ki bo med kazenskim postopkom zaspal. Pa sem ga. Na lastne oči, na dveh obravnavah. Med branjem listinskih dokazov. Ni poklicni sodnik, kar pa je popolnoma vseeno, saj je vloga sodnikov porotnikov glede odločanja v zadevi enakovredna vlogi sodnika. Slednjega lahko tudi preglasujejo. Zgodilo se je, da so tisti brez toge povozili odločitev poklicnega, sodnik je lahko samo še napisal bodisi obsodilno bodisi oprostilno sodbo. Obtoženca, o katerem teče beseda, ne poznam, še manj si dovolim vrednostnih sodb, ampak sodi se mu za umor! In dokler mu krivde ne dokažejo, je po črki zakona nedolžen.

Zaradi spanja med procesom bo porotnik s častno funkcijo težje presodil bistveno. V preteklosti sem se pogovarjala z nekaterimi upokojenimi porotniki, ki so mi iskreno priznali, da imajo celoten kazenski spis na ključku, ampak USB-ja ne znajo zagnati. Drugi imajo zapise na papirju. »Nisem prebral spisa v celoti, ker je v njem stotine dokumentov. To pa zaradi tega, ker veliko zadev žal ne zmorem povezati.« Če bo obtoženi spoznan za krivega, bo to zanj – upoštevajoč starost – dosmrtni zapor. Z Doba ga bodo odpeljali v mrtvaški vreči. Tu pa se abotnosti ne končajo. Medtem ko je porotnik po kiticah kinkal najmanj dve uri, je porotnica z njegove desne brskala po mobilnem telefonu. Ni ga odložila, dokler predsednik senata za tisti dan ni zaključil dokaznega postopka.

FOTO: Voranc Vogel

Sodnik porotnik je lahko vsak, ki je dopolnil 30 let, ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, je zdravstveno in osebnostno primeren za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti in ki aktivno obvlada slovenski jezik. So državljani različnih starosti, izobrazbe, poklica in drugih osebnih značilnosti, ki za sojenje prejmejo simbolično denarno nagrado. Daljše ko so »seje«, več je denarcev. Pa nadomestil plač, dnevnic, kilometrin, stroškov prenočitve. Porotniki naj bi v sojenju prinesli svoj laični pogled, ki da pripomore k pravičnejši sodbi, sodniku pomagajo zadevo osvetliti s praktičnega vidika. Težavni so predvsem dolgi postopki, ko ne zmorejo bremena več let trajajočih postopkov. Tudi zaradi tega večinoma menda slepo sledijo sodniku oziroma sodnici, ki zadevo lahko pelje in zaključi po svoje. Se gre čuditi, da je zaupanje v sodstvo na najnižji ravni v zgodovini Slovenije? Ima porota, ki je sama sebi namen, sploh smisel?