Komentar Siniše Uroševiča: Zgodba iz leta v leto slabša
Ko bi se nekdo iz nevtralnega zornega kota ozrl k včeraj končanemu 48. svetovnemu prvenstvu v alpskem smučanju, pa da si ga je ogledal na samem prizorišču v Saalbach-Hinterglemmu na Solnograškem, navdušenja ni mogel skriti. Prireditev je bila izpeljana brezhibno, množica gledalcev je v alpskem smučanju najbolj zapriseženi deželi iz dneva v dan uživala. Mučno pa je bilo spremljati slabe dosežke slovenske reprezentance.
To, da se je s tretjega svetovnega prvenstva zapored vrnila brez uvrstitve na stopničke, pravzaprav še najmanj boli. In tudi če bi bila na njih Andreja Slokar, navkljub zdravstvenim težavam nesporna št. 1 Slovenije na Solnograškem, skupne borne bere to ne bi smelo zakriti. Kajti pri 27-letni Ajdovki gre za povsem samostojno zgodbo z učinkovitimi strokovnimi potezami njenih članov ekipe, med katerimi je novinec v tej sezoni Andrea Massi dvignil kakovost njenega pristopa k športu na višjo raven. Sicer tudi ni naključja: na dlani je, kaj vse je dosegel s Tino Maze, našo najuspešnejšo smučarko doslej.
Primorka tako kot nekoč Korošica ne sodi med tiste akterje iz športnih aren, ki bi po 5. ali 6. mestu odmahnili z roko v slogu, češ tokrat ni šlo in čemu bi se zdaj obremenjevala z (ne)doseženim, temveč je motivirana in zbrana tudi za najbolj zahtevne naloge sezone. S pristopom in kakovostjo potrjuje, da ji v razmišljanju o kolajni čez eno leto na OI gre verjeti.
In tu se lepši del grde slovenske zgodbe v Saalbach-Hinterglemmu konča. Po vsem videnem in doživetem optimizmu ne glede na odstop vedrino prihodnosti prinaša le še 30-letni Miha Hrobat, saj v tej zimi po tekočem traku niza visoke uvrstitve in nismo se zmogli znebiti občutka, da bi jo dosegel tudi tu. Šlo pa je za trenutek napake v smuku in tako predčasen odstop. Njegova zgodba ohranja rdečo nit.
Pri dolgoletnih adutih slovenske reprezentance, srebrnem olimpijcu Žanu Kranjcu in dvakratni svetovni prvakinji Ilki Štuhec, je zdaj očitno drugače. Preveč je bilo nihanj v tej zimi in tako tudi živčnosti spremljajočih. Slednje ni bilo težko zaznati tudi ob edinem in dogovorjenem obisku Delovega poročevalca v reprezentančnem hotelu, ko se je načrtovan daljši pogovor z nič hudega slutečim Kranjcem sesul po petih minutah, ker je trener Miha Verdnik ukazal smučarju odhod v sobo, saj mora poldrugi dan pred tekmo počivati. O tem, da je včasih tudi pogovor del nujne sprostitve pred tekmo, lahko potrjujejo Avstrijci, Švicarji, Američani in drugi, ki so redno in v vedrem tonu sodelovali z novinarji.
Tudi sicer neke zmagoslavne energije navzven pri reprezentanci ni zaznati, številne poteze kadrovskih menjav niso obrodile sadov, zgodba je iz leta v leto slabša. In žalostno je to za športno panogo, ki je s proračunom 3,8 milijona evrov med najbogatejšimi v državi, obenem pa izgublja stik z vodilnimi nacijami ter se igra z izjemno tradicijo predhodnikov ter časov, ko so se dopusti in šolske počitnice naravnavali prav k spremljanju svetovnega prvenstva.
