Komentar Tanje Cegnar: Čas za ukrepanje

Med številnimi dnevi, ki so v svetu namenjeni posebnim temam, je marca tudi svetovni dan voda in svetovni dan meteorologije. To je priložnost, da povzamemo, kako lahko naše znanje in storitve pomagajo družbi k boljšemu in varnejšemu življenju.

Združeni narodi poudarjajo, da se na milijone ljudi po vsem svetu sooča z negotovostjo preskrbe z vodo, kar 771 milijonov ljudi nima osnovne varne in zanesljive pitne vode, varnost preskrbe z vodo dodatno ogrožajo podnebne spremembe. Z vodo se lahko prenašajo številne nevarne bolezni, poplave pa so ena izmed najbolj uničujočih naravnih nesreč. Pomanjkanje in onesnaženost vode sta tudi povod za številne konflikte v svetu.

Čeprav je Slovenija zelena in vodnata država, imamo tudi mi težave z upravljanjem vode. Pod vtisom lanskih katastrofalnih poplav smo na izjemno sušo predlani skoraj pozabili, a suš bo v prihodnje več in verjetno bodo tudi hujše od preteklih. Ne prizadene zgolj kmetijstva, dolgotrajna suša se pozna po kakovosti in količini površinskih voda, pa tudi po količini in kakovosti talne vode, ki je naš glavni vir pitne vode. Pripraviti se moramo tako na suše kot na preobilico vode. V času, ko je vode v izobilju, jo bo treba zadržati za sušne mesece, obenem pa poskrbeti, da nam visoke vode ne bodo povzročale škode. Sliši se kot skoraj nerešljiva naloga, pa vendar se je bomo morali lotiti, a ne stihijsko, ukrepi morajo temeljiti na strokovnih podlagah.

Tradicionalno znanje in izkušnje so še vedno uporabni, a dopolniti jih moramo z novimi spoznanji in projekcijami prihodnjega razvoja. Spreminja se ne le podnebje, ampak tudi raba zemljišč, urbanizacija se vse bolj zajeda v naravno okolje, popraviti pa bo treba tudi nekatere napake iz preteklosti.

Podnebne spremembe so zapletena mešanica počasnih trendov in sprememb v pogostosti in intenzivnosti izjemnih vremenskih dogodkov. Dokaj dobro lahko ocenimo dvig povprečne temperature zaradi naraščajoče vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju, veliko trši oreh je ocena sprememb zaradi naravne spremenljivosti podnebnega sistema, ki povzroča širok razpon možnih izjemnih dogodkov: od hude suše do neobičajno obilnih padavin. Tudi niz vse toplejših mesecev lahko občasno prekine dogodek z izrazito ohladitvijo in v spomladanskih mesecih za rastline uničujočo pozebo.

Po podatkih observatorija Mauna Loa je bila sredi marca letos raven ogljikovega dioksida v ozračju 425 delcev na milijon, kar je daleč nad sprejemljivo ravnijo, ki je ocenjena na 350 delcev na milijon. Raven ogljikovega dioksida v ozračju se zaradi različnih faz vegetacijskega cikla na severni in južni polobli med letom nekoliko spreminja, v svetovnem merilu je najvišja raven dosežena maja. Pomembno je, da si prizadevamo zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, vendar se moramo zavedati, da nas zgolj zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ne bo obvarovalo pred grožnjami, ki jih prinašajo nevarni vremenski in hidrološki pojavi. Nanje se moramo pripraviti, okrepiti odpornost in tako zmanjšati škodo, ki bi nam jo povzročili, če nas doletijo nepripravljene.