Komentar Tanje Cegnar: Od besed k dejanjem
Poletje je v polnem razmahu. V svetovnem povprečju je bila julija temperatura nekaj dni rekordno visoka. V Sloveniji je sicer nismo izmerili, a vročih dni nam to poletje ne manjka. Iščemo senco in osvežitev ob vodi, v gozdovih in hribih; vročina je najbolj neprijetna v mestih, kjer stavbe in tla zvečer le počasi oddajajo toploto, ki se je nabrala čez dan. Naša mesta niso prilagojena vročemu poletnemu vremenu. Vročini dobro kljubujejo le stare stavbe z zelo debelimi kamnitimi zidovi in novejše stavbe z dobro izolacijo. Drevoredov z gosto senco mogočnih dreves je malo, še manj arkad, kamor se pešci lahko umaknejo pred žgočimi sončnimi žarki sredi dneva. Seveda pa je najhuje delavcem na prostem in bolnikom v tistih bolnišnicah, ki še niso klimatizirane.
Napotkov, kako naj kot posamezniki ravnamo, je veliko, primanjkuje pa nam uporabljenih urbanističnih in arhitekturnih rešitev, ki bi mesta naredile do ljudi prijaznejša tudi v času vročinskih valov.
Žal vročina ni edina, ki nas poleti ogroža. Ne mine poletje, da krajevna neurja ne bi povzročila škode. Infrastruktura je v veliki večini prilagojena preteklim podnebnim razmeram in zato pogosto premalo odporna proti intenzivnim nalivom in sunkom vetra, ki v toplejšem podnebju vse pogosteje spremljajo močne nevihte.
Svetovna meteorološka organizacija opozarja, da bo verjetno vsaj eno od prihodnjih petih let, torej v obdobju med 2024 in 2028, najtoplejše v zgodovini spremljanja svetovnih podnebnih razmer z instrumenti in toplejše od do zdaj rekordnega 2023. Verjetnost, da bo povprečna svetovna temperatura vsaj v enem od prihodnjih petih let začasno presegla prag 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo, je kar 80-odstotna. Seveda eno leto s tako visoko povprečno temperaturo še ne pomeni, da bo povprečna svetovna temperatura trajno ostala nad tem pragom. Je pa to resno opozorilo, da moramo poskrbeti za učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe in predvsem zmanjšati ranljivost za izredne vremenske in vodne dogodke.
Leto je že naokoli od najbolj katastrofalnih poplav v Sloveniji, a vse preveč ljudi še vedno čaka na trajno rešitev in obljubljeno pomoč. Ob tem pa žal še vedno nismo dovolj okrepili naše odpornosti proti ujmam. Zadnjo julijsko nedeljo je neurje z močnimi nalivi ponovno najbolj prizadelo Koroško in Logarsko dolino. Zdi se, kot da se iz lanske katastrofe nismo dovolj naučili.
Državna meteorološka služba ima dobro delujoč sistem opozarjanja na nevarne vremenske dogodke. Na osnovi opozoril se da marsikaj postoriti tudi tik pred neurjem, a ob pomanjkanju srednje- in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje odpornosti proti nevarnim vremenskim in vodnim dogodkom je škoda še vedno izjemno velika. Uničujoče posledice neurij so odvisne od lokalnih razmer, te pa s širjenjem urbanizacije navadno prispevajo k večji ranljivosti. Vreme se lahko zelo hitro spremeni iz mirnega poletnega stanja v neurje in miren potoček lahko hitro postane uničujoč hudournik.
