Komentar Tanje Cegnar: Podnebje in denar
Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah bo letos od 11. do 22. novembra v Azerbajdžanu. Baku verjetno ne bo privabil 65.000 udeležencev, kolikor jih je bilo lani v Dubaju. Včasih se sprašujem, zakaj se sploh imenuje podnebna konferenca, ko pa so že vrsto let v ospredju pogajanja o financah.
Svetovna meteorološka organizacija vsako leto za podnebno konferenco pripravi povzetek podnebnih razmer v tekočem letu, a so ti podatki namenjeni predvsem polnjenju naslovnic medijev po svetu, v središču pozornosti pogajalcev pa so cilji podnebnega financiranja, predvsem višina prispevkov razvitih držav v sklade za pomoč državam v razvoju. Dogovoriti se morajo, kdo bodo donatorji in kdo prejemniki, kolikšen delež bo zagotovljen iz javnih sredstev in kolikšen iz zasebnih virov, predvsem pa, ali bodo to nepovratna sredstva ali posojila.
To bo že 29. tovrstna konferenca, svetovno podnebje pa se še naprej segreva in po lanskem rekordno toplem letu bo letošnje zelo verjetno spet rekordno toplo. Optimizem ob podpisu Pariškega sporazuma na 21. konferenci je bil očitno preuranjen. Presegli smo cilj omejitve segrevanja na 1,5 °C in trenutno kaže, da verjetno ne bomo uspešni niti pri omejitvi segrevanja na 2 °C. Upravičeno se lahko vprašamo, kaj gre narobe pri mednarodnem prizadevanju za omejitev segrevanja svetovnega podnebja. Se res lotevamo najbolj učinkovitih ukrepov ali pa le tistih, ki so politično najmanj problematični? Se preveč zanašamo le na odgovorno ravnanje posameznikov, prezremo pa velike akterje iz ozadja, katerih interes ni zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov?
Pred konferenco naslednje leto v Braziliji morajo države predložiti tudi strožje podnebne zaveze. Ker mora na podnebni konferenci vseh 197 podpisnic konvencije soglašati z odločitvami, tempo določajo najpočasnejše partnerice. Veliko poudarka je na procesu, kako bodo države izpolnile obveze, in premalo na konkretnih dejanjih, kot so razvoj in uvajanje novih energijsko učinkovitejših tehnologij in pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije, a tudi uporaba jedrske energije, dokler ni drugih učinkovitejših virov. Politično vse bolj razdeljena svetovna politika bo vplivala na sposobnost doseganja zavezujočih dogovorov na podnebni konferenci. Se kdo vpraša, koliko nepotrebnih izpustov toplogrednih plinov nastaja ob pustošenju na vojnih žariščih, ki jih je zadnja leta vse več?
Seveda je treba izpostaviti, da je marsikje že veliko narejenega za ohranjanje ekosistemov in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Od kraja do kraja so velike razlike v vrsti in pogostosti ogroženosti zaradi izjemnih vremenskih dogodkov, suše in poplav, tudi v ozaveščenosti prebivalcev. Pri načrtovanju ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in za prilagajanje na podnebne spremembe oz. zmanjšanje ranljivosti zaradi izrednih dogodkov pogosto trčimo ob nasprotujoče si interese posameznih deležnikov. Pri premoščanju teh razlik pa smo največkrat premalo učinkoviti tako na lokalni kot tudi višjih ravneh vse do svetovne.
