Komentar Tanje Cegnar: Vročina

Letos smo prvo vroče obdobje presenetljivo doživeli že v prvi polovici aprila, nato pa so se vremenske razmere vrnile v bolj običajne okvire. Ponovno je zadišalo po poletju v drugi polovici prve tretjine junija, pravo poletno vročino pa prinaša predzadnji teden junija. Marsikdo se vročega in sončnega vremena veseli in ga nestrpno pričakuje. Ne smemo pa pozabiti, da vsem poletna vročina ne prija, veliko ljudi jo težko prenaša, marsikomu prinaša težave, v skrajnih primerih lahko ogroža tudi zdravje ali celo življenje. Analize vročinskih valov v preteklosti kažejo, da se je ob intenzivnih vročinskih valovih tudi v Sloveniji povečala umrljivost.

Suho vročino lažje prenašamo, kot če je v zraku veliko vlage. V zraku z visoko vlažnostjo je zmanjšana sposobnost telesa, da oddaja odvečno toploto s potenjem, ki je najbolj učinkovit način oddajanja odvečne telesne toplote. Večinoma nas dan ali dva vročine ne bosta izčrpala, če pa traja dlje, jo bomo vedno težje prenašali. Vročina je najbolj neprijetna v mestih, kjer se zvečer in ponoči ozračje le počasi ohlaja. Dnevno naj bi si zagotovili vsaj po pet ur bivanja v ugodnih toplotnih razmerah, da si telo oddahne od toplotne obremenitve. Še posebno pomembno je ohranjanje primerne temperature v spalnih prostorih, saj si v pretoplih ne moremo dovolj odpočiti.

Klimatske naprave so vse bolj popularne, a pri njihovi uporabi je priporočljiva zmernost. Počutje nam izboljšajo že z izločanjem velikega dela vlage iz zraka, zato ni priporočljivo, da se odločamo za veliko razliko med notranjo in zunanjo temperaturo. Hitro prehajanje iz hlajenih prostorov na prosto in obratno je za telo velik šok, če je temperaturna razlika prevelika.

Vročina je najbolj neprijetna za starejše in kronične bolnike pa tudi majhne otroke, ki še nimajo povsem razvitega uravnavanja telesne temperature. Med izpostavljene skupine spadajo tudi fizični delavci na prostem.

Vročini se pridružijo močni sončni žarki, pred katerimi se moramo v urah pozno dopoldne, sredi dneva in zgodaj popoldne zaščititi. Najbolje se je umakniti v senco, sicer pa kožo zavarujemo z obleko, klobukom ali kremo z visokim zaščitnim faktorjem, ne pozabimo na sončna očala. Zavedati se moramo, da UV-sončni žarki dobro prodirajo v vodo in nas sonce lahko opeče celo med plavanjem. Visoka koprenasta oblačnost nas ne zaščiti pred UV-sončnimi žarki. Ker se v ozračju bolj sipajo od vidne svetlobe, nas na robovih senčnega območja še vedno doseže precej UV žarkov. Kopasti oblaki, ki prekrivajo le del neba, nas ne bodo zaščitili.

Ob sončnem in vročem vremenu v zraku naraste raven ozona, ki je sicer naravna sestavina ozračja, a če je raven povišana, draži dihala in oči. Navadno je raven ozona najvišja popoldne, ob opozorilu na povišano raven je priporočljivo, da se umaknemo v zaprte prostore, saj je tam raven tega visoko reaktivnega plina navadno nizka. Priporočljivo je, da se ob povišani ravni ozona izogibamo intenzivnejši fizični dejavnosti na prostem.

Julija bo v zraku še veliko cvetnega prahu trav, ki mnogim povzroča težave, avgusta pa se bo pojavljal cvetni prah ambrozije.