Komentar Tanje jakše Gazvoda: Iz napak se ne učimo
Najinega pogovora se spominjam, kot bi se pogovarjali včeraj, pa čeprav je od takrat minilo skoraj desetletje in pol. V očeh so se ji nabirale solze, cmok je imela v grlu, ko je s tresočim se glasom skomignila, da je naš zdravstveni sistem očitno moral nekoga žrtvovati, da so prišli do spoznanja, kako delati, da ne pride do napak. »Toda zakaj sem morala biti ta žrtev prav jaz?« se je takrat spraševala gospa v najlepših letih, ki ji je zdravniška napaka usodno spremenila življenje in zaznamovala dve družini; njeno, ki še danes trpi z njo in njenimi resnimi težavami, ter življenje družine pacientke, ki je res imela raka, a za diagnozo ni izvedela pravočasno.
Zdravniška napaka, ki se je zgodila septembra 2008, je na las podobna zadnji aferi, ko so na onkološkem inštitutu pacientu odstranili zdrav želodec, ker so pač v Medicinskem centru Barsos po nesreči zamenjali vzorce tkiv. Kako je živeti brez želodca, še kako dobro občuti Posavka, žrtev zdravniške napake, ki se je takrat zgodila v novomeški bolnišnici, ko je patolog zamenjal dva vzorca. In zato gospa trpi vsak dan. Ob informaciji o vnovični povsem enaki napaki je bolnica iz Posavja podoživela vse gorje zadnjega desetletja in pol. Čeprav je njeno življenje zaradi zdravnikovega trenutka neprevidnosti za vedno izgubilo kakovost, poskuša danes od vsakega dneva potegniti čim več, zadovoljna, da živi.
Čeprav vsemu hudemu navkljub ne goji nobenih zamer, jo najbolj boli, da se je enaka napaka ponovila še enkrat. Še danes ima pred očmi patologa, ki je pozvonil na njenih vratih in povedal informacijo, ob kateri se ji je sesul svet. A enako grozljiv je bil pogled na skesanega in skrušenega zdravnika, ki jo je v solzah prosil, naj mu oprosti. »Seveda sem mu oprostila, motiti se je človeško, ampak sem ga v istem stavku rotila, da se kaj takšnega ne sme nikoli več ponoviti,« se spominja.
Na napakah se učimo, pravijo, zato vsaka napaka prinese večjo mero previdnosti in nove zahteve, s katerimi bi preprečili vnovični zdrs. A očitno zdravniške napake v sistemu sčasoma zbledijo, človeku, ki je zaznamovan zaradi nje, pa uničujejo življenje. To je v času zdravniške stavke, ko se »bogovi v belem« že šesti teden borijo za višje plače, toliko bolj boleče.
