NA KOŽO

Komentar Tanje Jakše Gazvoda: Konoplja, ki tudi uničuje

O nesrečnem pivu je dvakrat odločalo ustavno sodišče, trikrat vrhovno, petkrat višje, zdaj spet prvostopenjsko.
Fotografija: FOTO: Il21 Getty Images
Odpri galerijo
FOTO: Il21 Getty Images

Kdor se je že kdaj podal v boj s sodnimi mlini, zagotovo ve, kako uničujoče je lahko to za preprostega človeka, in gotovo lažje razume Belokranjca Zemirja Begića, ki kar dve desetletji in pol išče pravico pri naših uradnih ustanovah in na sodniji. Prej je bil poln delovnega elana, saj je videl tržno nišo v proizvodnji konopljinega piva, a kaj, ko ga je ustavila zdravstvena inšpektorica. Ta je, čeprav je imel pivovarnar za proizvodnjo vsa potrebna dovoljenja in analize, ustavila varjenje piva, češ da pijača vsebuje za zdravje škodljive kanabinoidne snovi.

Po zaprtju pivovarne z devetimi zaposlenimi je začel vojno z zdravstvenim ministrstvom, potem je svoj prav dokazoval na sodiščih. O nesrečnem konopljinem pivu, v katerem ni THC-ja, je dvakrat odločalo ustavno sodišče, trikrat vrhovno, petkrat višje, zdaj pa je Begić spet na prvostopenjskem. Ne ravno na začetku, a zdi se, da je odločitev o tem, kolikšna odškodnina mu pripada zaradi propadlega posla, še zelo daleč. Delna zmaga je vsaj odločitev, da mu odškodnina pripada.

Ko se Begić danes ozre na čas, ko mu je država onemogočila posel, po razmisleku odgovori, da mu kaj drugega kot tožba takrat niti ni ostalo. Mu je pa to povsem uničilo življenje: načelo zdravje, razdrlo družino, ga spravilo na kant. »Najbolj boli, ko se spomnim, da so me na ministrstvih celo spodbujali k temu poslu. In danes mi očitajo, da bi moral ravnati kot dober gospodar. A takšno zavlačevanje je pa gospodarno?« brezvoljno razmišlja Begić, ki mu nobena odškodnina ne bo povrnila zdravja in izgubljenih živcev zaradi pravdanja, kaj šele propadlega posla.

Da je država naredila napako, je stežka priznala tudi v dveh primerih, povezanih s policijsko žetvijo industrijske konoplje: Dejan Rengeo iz Murske Sobote je zadoščenje v obliki odškodnine dobil po 26 letih, Anton Gazvoda iz Hrušice pri Novem mestu pa po enem desetletju, a je moral zato celo gladovno stavkati. Pravdanje mu je tako načelo zdravje, da je kmalu po izplačilu odškodnine umrl. Vse se je dogajalo zgolj zaradi nedorečenosti zakonodaje in samovoljnosti posameznikov, zaradi katerih plačujemo vsi.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije