Komentar Tanje Jakše Gazvoda: Le enakopravni bi bili radi
»Samo ne v časopis. Bojim se maščevanja. Živim sam in nikoli ne vem, kdo se bo še pojavil pri vratih in kaj mi bo naredil,« mi je pred kratkim dejal Dolenjec. Starost in desetletja garanja sta na njegovem telesu pustila globok pečat, ampak čeprav jih šteje blizu osemdeset, ne miruje. Ne sme, mora delati, da preživi. Kmečka penzija je sramotno nizka, kakšni dodatki mu ne pripadajo, ker ima precej zemlje. Ki je, bolan, kot je, ne more obdelati. Si pa vzredi dva pujsa, pa kokoši ima in zajce. Neke noči so se pripeljali trije Romi. Vdrli so v svinjak, enega pujsa zaklali in ga naložili v prtljažnik svojega avta, drugega so se že lotili, a ker je lastnik slišal glasove, jih je njegov prihod na dvorišče pregnal.
To je le ena od zgodb ljudi, ki živijo v bližini romskih naselij, o svojih izkušnjah pa mnogi raje ne govorijo. Res se bojijo maščevanja, stanje pa postaja, tako se zdi, neobvladljivo. Kako težko je sobivati z Romi, ravno v teh dneh glasna opozorila prihajajo iz brežiške občine, kjer imajo na širšem območju Velike Doline kup problemov samo zaradi dveh družin, ki sta se nedavno tega naselili. Prej mirno vaško življenje je zdaj prežeto s strahom, saj se tatvine in vlomi kar vrstijo. In če že možje v modrem storilce dobijo, pa jo zlikovci največkrat odnesejo s kaznijo, ki očitno nikogar ne izuči in ne odvrne od kriminalnega toka življenja.
Včeraj so se tako v Brežicah sestali župani in županje jugovzhodne Slovenije in Posavja, ki nadaljujejo prizadevanja, da se sistemski okvir romske problematike bolj jasno zakonsko uredi in s tem omogoči operativno reševanje zelo težkih razmer na terenu. A kaj veliko od pozivov ni pričakovati. Regijska civilna iniciativa za reševanje romske problematike, ki je bila ustanovljena pred dobrim desetletjem in pol in je v vsem tem času na vse pristojne, ki bi lahko in bi morali ukrepati na državni ravni, naslovila na stotine dopisov, kljub smelim načrtom in dobrim idejam premikov na boljše ni dosegla. Ljudje, ki se morajo vsakodnevno ubadati s problemi, pa sporočajo, da nikomur ne odrekajo pravic, le enakopravni bi bili radi.