Komentar Tanje Jakše Gazvoda: Poniževalno in diktatorsko
V Posavju, točneje v občini Brežice oziroma krajevnih skupnostih Jesenice na Dolenjskem in Velika Dolina, ki štejeta 2300 krajanov, so jasni: če bo vlada vztrajala pri svoji enostranski odločitvi, da bo na mejnem prehodu Obrežje uredila azilni center, bodo izrazili državljansko nepokorščino, s protesti, seveda. S traktorji bodo zaprli mednarodne mejne prehode in avtoceste. Toliko večji odpor in slaba volja tudi zato, ker je vlada delala tako enostransko, brez kakršnega koli posvetovanja, zgolj s sporočilom o svoji odločitvi, da bodo na Obrežju naredili, kar so si zamislili, in ne glede na to, ali tak center sodi tja ali ne.
Župan brežiške občine Ivan Molan je bil jasen: nesprejemljivo namreč je, da lokalnih oblasti nihče ne obvesti o svoji nameri, ampak vlada le sprejme sklep. »Tak odnos je poniževalen do občine in ljudi, zgolj enostranska odločitev pa je diktatorska,« je odločen prvi mož občine, kjer še kako dobro vedo, kaj pomenijo ilegalni migranti. V jesenskih mesecih leta 2015 je mejo ilegalno prestopilo celo več kot 11 tisoč ljudi na dan.
Danes so številke resda občutno nižje, a so dnevi, ko naši možje v modrem v Posavju prestrežejo 500 in več ilegalcev, ki so za pot v obljubljeno deželo odšteli več tisoč evrov. Mnogi imajo srečo, da jih tihotapci odpeljejo naprej, prek naše države, nemalokrat pa obtičijo pri nas, prepuščeni lastni iznajdljivosti, domačini pa so zato izpostavljeni tudi kriminalu, ki je posledica stisk in drugačne kulture prišlekov.
Verjetno bomo mi, na jugu države, kot pri romski problematiki znova označeni za nestrpneže in brezčutneže, češ da ne maramo tujcev. Ni težava v tujcih, ki so k nam prišli z resnično vojnih območij ali legalno z jasnim ciljem, da se prilagodijo naši kulturi, se naučijo jezika in sami zaslužijo za svoj kruh. A takšnih je v trumah prišlekov, v katerih prevladujejo mlajši moški in ki ob prijetju v en glas papagajevsko ponavljajo »azil, azil«, verjetno precej malo.
Živeti s problemi je eno, drugo pa je situacijo opazovati iz naslanjača v topli pisarni v glavnem mestu in sprejemati odločitve. Zato tu, tako daleč od odločevalcev, pogrešajo komunikacijo. Tisto komunikacijo, katere odsotnost so zdajšnji oblastniki očitali prejšnji Janševi vladi.
