Komentar Tanje Jakše Gazvoda: Poteptano dostojanstvo

Še pol ure je manjkalo do odprtja trgovine, a so kljub hladnemu jutru pred zaprtimi vrati že stali prvi kupci. Vsak s svojim nakupovalnim vozičkom so čakali, da ura odbije osmo. Prijeten pogovor se je pletel med njimi, je pa bila pred vrati iz minute v minuto večja gruča ljudi, ki jih je v trgovino privabil reklamni letak.

Iz pogovora je bilo kmalu jasno, kaj je njihov cilj obiska te trgovine: cvetoča očarljiva vzpenjavka, ki je v tej trgovini nekajkrat cenejša kot v kateri od cvetličarn. In tudi to je bilo razbrati iz pogovora, da bo boj za cvetlice neizprosen in taktičen. Kot je bil na primer lani ob enaki akciji, ko je bil zakonski par tako usklajen, da je ona letela do police z rožami, on pa je na vhodu v trgovino z nakupovalnim vozičkom vsem nestrpnim kupcem, ki so upali na svoj cvet, za nekaj odločujočih trenutkov zaprl vstop v trgovino. Dokler si ni njegova draga nabrala polnega vozička rož; zase, za sosede, za prijateljice.

Preostalim čakajočim ni ostalo več kaj dosti, saj se ve, da trgovina dobi sila omejeno količino rož, toliko, da zadosti željam prvih nekaj kupcev. Ali povedano drugače: ravno toliko, da v trgovino privabi kupce, ki bodo, če že zanje ne bo več želenega, kupili vsaj kaj drugega.

Tudi tokrat je bilo podobno. Naval ob 8.00 je bil tak, da so avtomatska vrata trgovine komaj zdržala, pa tudi cvetlicam se ni ravno dobro godilo. Prerivanje, grabljenje in kupčkanje je verjetno odlomilo nekaj vrhov rastlin, ki so bila v vsega 35 sekundah razgrabljene. Kakšnih pet kupcev se je osrečilo z njimi, preostalih 50 je nejevoljnih, jeznih in razočaranih ostalo praznih rok.

V tem primeru je šlo za rože, podoben boj se včasih dogaja za kos obleke, gospodinjski aparat ali celo za hrano. Ja, v časih Golobove košarice, ko so nekateri trgovci znižali ceno kakšnega artikla povsem v poden, se je takšno plenjenje zgodilo tudi za kos mesa, sira ali salame. Res je potrebno malo, da tako poteptajo naše dostojanstvo, naš ponos in nas pripravijo do tega, da pozabimo biti človek sočloveku, le da dobimo eno materialno stvar. Žalostno, a časi so takšni, da mora večina gledati na vsak evro, da stakne konec meseca z naslednjim. In si za dušo v tem norem svetu privošči vsaj lep cenejši cvet.