Komentar Tanje Jakše Gazvoda: Požrešna država

Ko v trgovini ob plačilu dobim račun in vse pogosteje še cele plahte papirja, s katerimi trgovci pozivajo h glasovanju za to ali ono ali nas seznanjajo z novimi akcijami, po navadi vse zatlačim v vrečko v upanju, da si bom doma vzela čas za branje. A papirčki z računi in obvestili običajno nepregledani končajo v smeteh. Pred dnevi pa mi je pozornost pritegnil listič, ki sem ga dobila na Petrolu ob plačilu goriva. »52 odstotkov zneska vašega računa za goriva so dajatve državi. Lani ste za dajatve plačali 33 odstotkov manj. Od litra natočenega goriva država prejme 0,8 evra, Petrol 0,079 evra.« Razlika je nabavna vrednost goriva.

Resda je danes cena bencina za potrošnika prav takšna, kot je bila pred enim desetletjem, a močno se spreminja struktura cene. Trenutno Petrol v Sloveniji prejme le še 5 odstotkov od cene, ki jo stranka plača za liter bencina, kar je kar za petino manj kot v letu 2023, ko je država dodatno znižala marže. Te so bile, kot trdijo v Petrolu, že pred tem nezadostne in niso odražale realnih tržnih razmer, menda so celo najnižje v Evropski uniji, nova uredba, ki jo je pripravila vlada, pa z novo periodiko izračunavanja maloprodajne cene goriva prinaša dodatne operativne stroške ter ogroža redno oskrbo z naftnimi derivati.

Oblast z novimi obdavčitvami vse bolj stiska tako podjetja kot državljane. Tako pri nas na primer plačujemo najvišje socialne prispevke v evroobmočju, naše plače so med najbolj obdavčenimi, davčne reforme slabijo tudi naše gospodarstvo in ni čudno, da se tuji investitorji s svojimi naložbami raje odpravijo drugam.

Državna malha je namreč brez dna, ukrepi zdajšnje vlade pa le povečujejo pogoltnost države in stiskajo pas večinskemu prebivalstvu, medtem ko nekateri draginje ne občutijo. Naj ob tem spomnim le na izjavo dr. Goloba, ko je pred volitvami 2022 brezbrižno razlagal, da res ne ve, kaj bi njemu koristili nižji davki. »Razen da bi imel več denarja na računu in bi ga zapravljal za večje neumnosti,« je razlagal. Tisti, ki trdo delajo za minimalno plačo ali morajo živeti od prigarane penzije, že vedo, kaj bi zanje pomenili nižji davki in kako bi porabili evro več na računu. Ne za neumnosti, ko še za hrano velikokrat nimajo, zato boli, ko lahko le nemočno opazujejo vse prepogosto razmetavanje državnega denarja.