Komentar Tine Horvat: Invalidi in kavč komentatorji
Med gorniki in tako imenovanimi kavč komentatorji, to so pametnjakoviči, ki so prepričani, da v gore rinejo le nori, še vedno poteka burna razprava o turi skupine slepih in slabovidnih in njihovih spremljevalcev na Triglav.
Kot je znano, so prejšnjo sredo po uspešnem vzponu na očaka ostali ujeti v Kovinarski koči v dolini Krma, saj je bila zaradi vetroloma v dolini reke Radovne cesta neprevozna. Da so lažje preživeli noč, se je ponoči do njih uspelo prebiti gorskim reševalcem GRS Mojstrana in jim prinesti nekaj hrane in drugih potrebščin.
Po dogodku sta se zopet pokazali neznosna lahkost obsojanja in moč družbenih omrežij in nekaterih posameznikov, ki so z vso silo začeli udrihati po organizatorjih ture, češ da ob tako slabi vremenski napovedi ne bi smeli voditi skupine v gore. Med njimi je bil celo poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan.
Res je, da smo se ob objavi novice, da so zaradi neurja ostali ujeti v hribih slepi in slabovidni, vsi sprva spraševali, kaj so v tem vremenu sploh tam počeli. Vendar so organizatorji ture, med katerimi je bila tudi Planinska zveza Slovenije (PZS), takoj po uspešni evakuaciji razburjeni javnosti razložili, da so popoldanske nevihte poleti običajne in da se jim izognemo tako, da gremo na turo zgodaj zjutraj.
Še bolj so žalostni komentarji o tem, kaj so 'takšni' ljudje sploh počeli v gorah.
Točno tako so ravnali tudi oni. Upoštevali so vremensko napoved in še pred neurjem varno prispeli v dolino. Tura da je bila uspešno izpeljana z vsemi vodniki, spremljevalci in usposobljenim osebjem. Neurje jih ni dobilo v gorah, ampak je bil vetrolom v dolini reke Radovne. Dolina Krma leži na skromni nadmorski višini 870 metrov, to je skoraj 200 višinskih metrov nižje od Aljaževega doma v Vratih. Enako bi se lahko zgodilo, če bi se odpravili na izlet na morje.
Kot je na enem od družbenih omrežij zapisal Jurček Nowakk, vodja odbora InPlaninec na PZS, so se že peljali v avtobusu, ko jih je ustavilo. »Dvainštirideset let sem vodnik in vem, kdaj je vreme in kdaj je bolje obrniti. Nekateri so 15 minut pod vrhom zato tudi obrnili in ni bilo nobene slabe volje,« je zapisal.
Še bolj kot burna polemika o tem, zakaj tura ni bila odpovedana, so žalostni komentarji o tem, kaj so »takšni« ljudje sploh počeli v gorah. Češ, že »normalnih« ljudi je preveč na Triglavu in zakaj za vraga je treba tja gor riniti tudi »takšnim«, torej slepim in slabovidnim. Pojavljale so se celo šale, ki jih tu zaradi strašljivih sporočil na račun invalidnih oseb, ki so premagale vse ovire, uresničile svoje sanje in se povzpele na Triglav, ne smemo in nočemo objaviti.
Raje jim iz srca čestitamo za uspešni vzpon in jim želimo še čim več lepih doživetij v gorah!