Komentar Tine Horvat: Pamet ostane doma
Vedno znova me presenečajo posamezniki, ki se požvižgajo na vsa osnovna pravila varnosti v gorah in pustijo pamet doma. Pa naj bo to družina z najstniki, ki v poletni obutvi v snegu rine na Mojstrovko, ali par, ki takrat, ko nas večina že sestopa, ves zaripel rine navzgor in to naravnost v nevihto. Da ne govorim o fantu in dekletu v kratkih hlačah in majčkah, brez nahrbtnika, ki me opoldan, na mojem povratku s ture v Vratih vprašata, koliko je še do začetka poti čez Plemenice, ker bi šla na Triglav …
Zaradi popolnoma nespoštljivega in brezbrižnega pristopa število nesreč v gorah močno narašča. Še leta 2006, ob začetku razpoložljivih statistik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), se je v gorah zgodilo 292 nesreč, od leta 2019 naprej pa jih je z izjemo koronskega leta 2020 vsakič več kot 600. Po pričakovanjih jih bodo ob koncu letošnjega leta zabeležili že več kot 700.
Država naj uredi finančno vzdržno rešitev za pokrivanje reševalnih akcij.
Pri tem so impresivne tudi številke gorskih reševalcev, vključenih v intervencije. V zadnjih treh letih jih je bilo kar 17.694. To pomeni, da je imel vsak od 600 gorskih reševalcev v povprečju po deset intervencij v enem letu.
Ja, medtem ko nas večina svoj prosti čas preživlja z družino, s prijatelji, v naravi ali kjerkoli pač nam je ljubo, gorski reševalci veliko svojega časa porabijo za reševalne akcije. So namreč prostovoljci, svoje poslanstvo opravljajo brezplačno in v svojem prostem času.
Na družbenih omrežjih pa se zadnja leta odvijajo burne debate o tem, da bi moralo biti gorsko reševanje plačljivo, saj da bi edino to discipliniralo gorske turiste, ki brezglavo rinejo v nevarnost. Poleg tega bi lahko zbrani denar porabili za opremo in izobraževanje gorskih reševalcev. Ti sicer še vedno poudarjajo, da so prostovoljci in da pomagajo vsakomur, a vendar zadnje čase tudi iz njihovih vrst prihaja vedno več zaskrbljenih glasov, da tako ne bo šlo več naprej in da je čas za iskanje novih rešitev.
Ob tako intenzivnem naraščanju intervencij v gorah, ki jih seveda plačujemo vsi mi, državljani Slovenije, je več kot očitno, da bo treba ta problem rešiti po zgledu sosednjih držav, kjer je vse skupaj urejeno tako kot na cestah in vse skupaj ureja zavarovanje. Sedaj pa je na državi, da prisluhne in končno uredi finančno vzdržno rešitev za pokrivanje stroškov reševalnih akcij.
