Komentar Tine Horvat: Psički in vozički

Najprej naj mi oprostijo vsi pasji ljubljenčki tega sveta in vsi tisti lastniki, ki jim še niso odvzeli njihovega pasjega dostojanstva. A to, kar se dogaja zdaj, kaže, da je naša civilizacija res v fazi dekadence, ki napoveduje zaton. Eden znakov tako črne usode je tudi naš odnos do živali.

Ne le da jim s svojim bivanjem jemljemo njihov naravni življenjski prostor, zelo očitno smo tudi tiste, ki smo jim ga že zdavnaj odvzeli in jih vselili v našega, oropali vsega živalskega in jih povsem počlovečili.

Ta teden razburja odmeven primer francoskega para, ki je svojega pasjega ljubljenčka zapustil v Kranjski Gori in po francosko brez njega odšel domov. V svojem srce parajočem poslovilnem pismu, ki sta ga namenila morebitnim najditeljem, sta napisala nekaj napotkov o značaju njunega ljubega Rokyja in se spodaj podpisala kot njegova papa in maman, torej kot oči in mami.

Ob tem so mi misli ušle k dogodku, ki se je zgodil že poleti, a vendar se še vedno dobro spomnim svojega razočaranja. Peljem se proti morju in v središču hrvaškega letoviškega mesteca zagledam dve mladi mamici, kako želita prečkati cesto. Seveda ustavim in radovedno pogledam v njuna vozička, da bi videla ljubka dojenčka. Jojprejoj, mladi dami sta prevažali dva psička. Pri tem seveda dotična kosmatinca nista bila videti prav nič bolna, stara, mlada ali invalidna, da bi potrebovala tovrstno vožnjo.

Nisem imela časa, da bi pregledala tudi, ali imata s seboj vso dodatno opremo, ki jo mladi starši vozijo na sprehode, torej pleničke, kapice, copatke, stekleničke, dudice, a prepričana sem, da tudi tega ni manjkalo. Sem pa pozneje pregledala internet in odkrila, da pasji vozički dosegajo cene človeških in da živalske trgovine kar tekmujejo v ponujanju novih in novih delov opreme za pse, za katere še pred desetimi leti nihče ni niti pomislil, da jo potrebujejo.

Njuni lastnici sta morda prepričani, da jima s prevažanjem v vozičku delata veliko uslugo. A v resnici sta jima tako odvzeli precejšen del njune živalskosti in svobode, predvsem sta jima skrajšali življenje. Gibanje je osnova zdravja tako za ljudi kot za živali, hoja pa nesporno podaljšuje življenje, zato bodo živali, ki jih lastniki prevažajo v vozičkih, umrle prej kot tiste, ki za premikanje še vedno uporabljajo svoje tačke.