Komentar Tine Horvat: Rampa za v gore

Mladost je norost, pravijo in tudi jaz sem v svojih mladih letih doživela svojo nevihto vseh neviht. Še zdaj me spreleti srh, ko se spomnim tistega plezanja v Dolomitih, ko se je iz dobesedno bleščečega dne vse skupaj sprevrglo v spuščanje po vrveh in tek za življenje do prvega zavetja, le slabih dvajset metrov od nas pa so v rafalih sekale strele.

Verjetno bi popoldansko nevihto lahko predvideli, če bi pogledali vremensko napoved. A kdo bi takrat mislil na to, bili smo ubogi Jugoslovani brez prebite pare v denarnici, niti še polnoletni nismo bili, spali smo na divje v šotorih; takrat seveda še ni bilo niti sledu o internetu ali kakšnih aplikacijah na telefonu.

Nikakor pa mi ni jasno, kako se je lahko zgodila grozljivka na Triglavu pred nekaj leti, ko je 18 planincev dobesedno izzivalo usodo in so kljub opozorilom rinili na vrh, kjer so jih strele razmetale po grebenu in so imeli velikansko srečo, da so preživeli. Ali pretekli konec tedna, ko je v silovitem neurju na Okrešlju ostalo ujetih 15 planincev in so jih morali nato evakuirati s pomočjo gorskih reševalcev.

Ob vsej tehnologiji, ki vedno omogoča vpogled v vremensko napoved, in ob dejstvu, da so bili obakrat udeleženi odrasli ljudje, in ne mlečnozobi najstniki, se takšni dogodki, pri katerih so spet morali pomagati gorski reševalci, sploh ne bi smeli zgoditi. Kako lahko nekomu pade na pamet, da se ob slabi napovedi sploh odpravi v gore? Več kot očitno se bo v prihodnje dogajalo vse več takšnih in podobnih gorskih srhljivk, v katerih bodo udeleženi popolnoma nevedni gorski turisti, ki bodo, zazibani v lažen občutek varnosti, rinili naravnost v nevihte in druge nevarnosti.

Zato se vse bolj zavzemam za idejo, ki mi jo je lani v intervjuju razkril alpinist in pisatelj Tadej Golob. Dejal je namreč, da bi bilo v Vrata treba postaviti štant z rampo, kjer bi vsakdo plačal obvezno zavarovanje za pot na Triglav, pri tem bi tudi preverjali znanje in opremo. Naj dodam še, da bi bilo to smiselno uvesti na vseh izhodiščih, iz zbranega denarja pa bi lahko poplačali intervencije gorskih reševalcev, ki so zdaj strošek davkoplačevalcev. Pa še manj nesreč bi bilo, saj tistih, ki se jim že na videz opazi, da niso planinci, preprosto ne bi spustili naprej.