NA KOŽO

Komentar Tomice Šuljića: Možganska gniloba

Oklepajo se naprav, z njimi vstajajo iz postelje in nanje zadnjič pogledajo tik pred spanjem.
Fotografija: FOTO: Tero Vesalainen Getty Images/istockphoto
Odpri galerijo
FOTO: Tero Vesalainen Getty Images/istockphoto

Možganska gniloba je besedna zveza, ki je bila v izboru univerzitetne založbe Oxford v Angliji izbrana za besedo leta. Opisuje domnevno poslabšanje človekovega duševnega ali intelektualnega stanja, ki nastane po očesno-možganskem preobjedanju s sodobnimi nezahtevnimi spletnimi vsebinami.

Smešne filmčke, ki smo si jih pred dvema desetletjema pošiljali po elektronski pošti, so zamenjali neskončni vodnjaki družbenih omrežij, ki so kot umetna hrana, ki se je človek nikakor ne more najesti do sitega. Ta možganska gniloba se ni razširila le na Otoku, ampak tudi pri naših najstnikih, ki se jim znaten del družabnega življenja odvija za zasloni njihovih mobilnih telefonov, v katere bolščijo.

Mladi imajo na voljo ogromno sodobne tehnologije, oklepajo se naprav, z njimi vstajajo iz postelje in nanje zadnjič pogledajo tik pred spanjem. Seveda starejši še zdaleč nismo imuni za podobno spogledljivost z mobilniki, a starejši smo desetletja dlje računalniško pismeni; slovenski osnovnošolci pa so pri računalniški in informacijski pismenosti slabši kot pred desetletjem, pravi domača študija iz prejšnjega meseca. Kar je paradoks: v obdobju korone so se vsi šolarji čudežno (oziroma spontano) naenkrat naučili uporabljati računalnike, zatem jih je ogromno računalnike tudi opustilo. Jasno, za tipkovnico je potreben zicleder, podobno kot za študijske knjige. Udobneje je s prstom svaljkati po zaslonu, se ure in ure režati, deliti všečke ter spremljati marsikaj, izvedeti pa le malo tega.

Družbene medije – glede na podatke statističnega urada za 2023 – uporabljata dva izmed treh Slovenk oziroma Slovencev, ki uporabljamo splet. Tisti tretji so ljudje, ki se bodo izognili možganski gnilobi, primerno pa bi bilo, da se zaradi lastnega zdravja začnemo brzdati vsi. Enemu izmed sodelavcev je všečna avstralska prepoved družbenih medijev za mlajše do 16 let. Dejansko se na nekatera omrežja otrok ne more prijaviti pred 13. letom – pa je vseeno tam. In svaljka po zaslonu, se reži, možgani pa gnijejo. Bolje jo bodo – kot na Otoku – odnesle (naj)starejše generacije, ki jih vse sodobne družabne vsebine niso premamile in jim prebarvale oči.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije