Komentar Vesa Stojanova: Bele miši
Ljudem, ki bodo postali laboratorijske bele miši, bodo vbrizgali nepreizkušeno cepivo.
Odpri galerijo
Grožnja najnovejše »kuge«, pred katero trepeta zdaj človeštvo, je sprožila tudi »tekmo«, kdo bo prvi, ki bo naredil cepivo, ki bi nas zaščitilo pred novim koronavirusom. To »tekmovanje« je že dobilo nekaj vprašljivih pospeškov, ki vanj vnašajo nekaj dilem, tako s političnega kot etičnega vidika. Morda je to tudi razumljivo, saj vsi želijo čim prej najti rešitev za grožnjo, ki utegne preoblikovati svet in način življenja, ki smo ga bili vajeni.
Politični prizvok je iskanje novega cepiva dobilo minuli konec tedna, ko se je razvedelo, da si je ameriški predsednik Donald Trump zaželel od nemškega laboratorija CureVac z »zelo velikodušno ponudbo« samo za Ameriko odkupiti pravice za cepivo proti virusu sars-cov-2, ki naj bi ga laboratorij v teh dneh začel preizkušati. Prah se je hitro polegel, saj so Nemci ta poskus dokaj hitro zaključili in preprečili, da bi se tovrstna »privatizacija« cepiva tudi zgodila.
In ko se je politični viharček v kozarcu vode polegel, so včeraj postregli z novico, da bo zdravstveni inštitut Kaiser Permanente iz Seattla začel klinično testirati cepivo z oznako mRNA-1273, ki ga je izdelalo biotehnološko podjetje Moderna. To pomeni, da bodo cepivo začeli preizkušati neposredno na ljudeh, ne da bi ga prej, tako kot je ustaljena praksa, preizkusili na živalih. Ljudem, ki bodo za približno tisoč evrov privolili, da bodo postali svojevrstne laboratorijske bele miši, bodo vbrizgali nepreizkušeno cepivo in gledali, ali učinkuje.
Seveda je ta objava povzročila veliko večji vihar od Trumpovega poskusa Nemcem izpred nosa »ukrasti« prav tako nepreizkušeno cepivo. Zlasti številni ameriški znanstveniki so začeli opozarjati o etičnosti tovrstnega početja. Kajti testirati cepivo, ne da bi vedeli, kakšne posledice bi lahko imelo na ljudi in, kar je morda še pomembneje, ali sploh učinkuje, je milo rečeno neodgovorno.
Je tudi odraz političnega pritiska samega Trumpa, ki želi s cepivom, ki pa v nobenem primeru ne bo za splošno uporabo pred jesenjo, vsaj malo zajeziti plaz kritik, ki se je v zadnjih dnevih vsul nanj zaradi neukrepanja, podcenjevanja in celo zanikanja nevarnosti, ki jo predstavlja novi virus.
Ljudem, ki bodo postali laboratorijske bele miši, bodo vbrizgali nepreizkušeno cepivo.
Politični prizvok je iskanje novega cepiva dobilo minuli konec tedna, ko se je razvedelo, da si je ameriški predsednik Donald Trump zaželel od nemškega laboratorija CureVac z »zelo velikodušno ponudbo« samo za Ameriko odkupiti pravice za cepivo proti virusu sars-cov-2, ki naj bi ga laboratorij v teh dneh začel preizkušati. Prah se je hitro polegel, saj so Nemci ta poskus dokaj hitro zaključili in preprečili, da bi se tovrstna »privatizacija« cepiva tudi zgodila.
In ko se je politični viharček v kozarcu vode polegel, so včeraj postregli z novico, da bo zdravstveni inštitut Kaiser Permanente iz Seattla začel klinično testirati cepivo z oznako mRNA-1273, ki ga je izdelalo biotehnološko podjetje Moderna. To pomeni, da bodo cepivo začeli preizkušati neposredno na ljudeh, ne da bi ga prej, tako kot je ustaljena praksa, preizkusili na živalih. Ljudem, ki bodo za približno tisoč evrov privolili, da bodo postali svojevrstne laboratorijske bele miši, bodo vbrizgali nepreizkušeno cepivo in gledali, ali učinkuje.
Seveda je ta objava povzročila veliko večji vihar od Trumpovega poskusa Nemcem izpred nosa »ukrasti« prav tako nepreizkušeno cepivo. Zlasti številni ameriški znanstveniki so začeli opozarjati o etičnosti tovrstnega početja. Kajti testirati cepivo, ne da bi vedeli, kakšne posledice bi lahko imelo na ljudi in, kar je morda še pomembneje, ali sploh učinkuje, je milo rečeno neodgovorno.
Je tudi odraz političnega pritiska samega Trumpa, ki želi s cepivom, ki pa v nobenem primeru ne bo za splošno uporabo pred jesenjo, vsaj malo zajeziti plaz kritik, ki se je v zadnjih dnevih vsul nanj zaradi neukrepanja, podcenjevanja in celo zanikanja nevarnosti, ki jo predstavlja novi virus.
