NA KOŽO
Komentar Vesa Stojanova: Bes zaradi ogledala
Kot da bi se Orban ustrašil obraza, ki ga zagleda v ogledalu, ki mu ga nastavljajo.
Odpri galerijo
V naši širši domovini se je razplamtela besedna vojna. Madžarski ministrski predsednik Viktor Orban je namreč te dni poslal šefici Evropske komisije Ursuli von der Leyen ogorčeno pismo, v katerem zahteva, naj odstavi podpredsednico komisije in komisarko za vrednote in preglednost, češko političarko Vero Jourovo.
Razlog za Orbanovo ogorčenje so njene »ponižujoče javne izjave« o Madžarski. Jourova je pred kratkim namreč opozorila, da na Madžarskem nastaja »bolna demokracija«, kar je tako razburilo madžarskega »diktatorja«, kot je Orbana rad ljubkovalno imenoval prejšnji predsednik komisije, Luksemburžan Jean-Claude Juncker, da zdaj zahteva glavo najviše pozicionirane Čehinje v Evropi. V Budimpešti trdijo, da člani komisije morajo delovati nevtralno in objektivno in ne bi smeli biti politično opredeljeni. S svojo izjavo o »bolni demokraciji« na Madžarskem Jourova naj ne bi užalila samo Orbanove vlade, temveč naj bi bilo to tudi poniževanje Madžarske in vseh Madžarov.
Zanimivo je, kako se Viktor Orban odziva na čedalje hujše kritike, ki letijo nanj in njegovo vladavino. Kot da bi se ustrašil obraza, ki ga zagleda v ogledalu, ki mu ga nastavljajo. Kar naenkrat ga moti niti ne tako žaljiva oznaka »bolna demokracija«, ki je, mimogrede, zelo blizu resnici. Kako bi sicer razglasili državni sistem, kjer je več kot 80 odstotkov medijev v rokah vlade ali ljudi, ki so blizu vladi in odvisni od nje, kjer je Orbanova vlada tako rekoč sesula neodvisni pravosodni sistem, kjer je stopnja korupcije najvišja v Evropi, saj večina evropskega denarja ponikne v žepih Orbanovih prijateljev, in kjer oblast na vse možne načine onemogoča opozicijo.
Če ni v tem sistemu nekaj bolnega, potem bi si Jourova res zaslužila, da jo von der Leynova zamenja. A na žalost je govorila le resnico. Očitno tega – resnice namreč – Orban in njemu podobni samodržci ne prenesejo. Saj se nam ni treba ozirati prek meja. Tudi naš predsednik vlade je hitro užaljen in ne prenese kritike na svoj račun. In zelo rad z diskreditacijo ali celo žalitvijo useka nazaj. Pa čeprav imajo državljani, ki živijo v demokratični družbi, kjer je svoboda govora ustavna pravica, vso potrebno svobodo povedati, kaj si mislijo o delu izvoljenih politikov.
Razlog za Orbanovo ogorčenje so njene »ponižujoče javne izjave« o Madžarski. Jourova je pred kratkim namreč opozorila, da na Madžarskem nastaja »bolna demokracija«, kar je tako razburilo madžarskega »diktatorja«, kot je Orbana rad ljubkovalno imenoval prejšnji predsednik komisije, Luksemburžan Jean-Claude Juncker, da zdaj zahteva glavo najviše pozicionirane Čehinje v Evropi. V Budimpešti trdijo, da člani komisije morajo delovati nevtralno in objektivno in ne bi smeli biti politično opredeljeni. S svojo izjavo o »bolni demokraciji« na Madžarskem Jourova naj ne bi užalila samo Orbanove vlade, temveč naj bi bilo to tudi poniževanje Madžarske in vseh Madžarov.
Zanimivo je, kako se Viktor Orban odziva na čedalje hujše kritike, ki letijo nanj in njegovo vladavino. Kot da bi se ustrašil obraza, ki ga zagleda v ogledalu, ki mu ga nastavljajo. Kar naenkrat ga moti niti ne tako žaljiva oznaka »bolna demokracija«, ki je, mimogrede, zelo blizu resnici. Kako bi sicer razglasili državni sistem, kjer je več kot 80 odstotkov medijev v rokah vlade ali ljudi, ki so blizu vladi in odvisni od nje, kjer je Orbanova vlada tako rekoč sesula neodvisni pravosodni sistem, kjer je stopnja korupcije najvišja v Evropi, saj večina evropskega denarja ponikne v žepih Orbanovih prijateljev, in kjer oblast na vse možne načine onemogoča opozicijo.
Če ni v tem sistemu nekaj bolnega, potem bi si Jourova res zaslužila, da jo von der Leynova zamenja. A na žalost je govorila le resnico. Očitno tega – resnice namreč – Orban in njemu podobni samodržci ne prenesejo. Saj se nam ni treba ozirati prek meja. Tudi naš predsednik vlade je hitro užaljen in ne prenese kritike na svoj račun. In zelo rad z diskreditacijo ali celo žalitvijo useka nazaj. Pa čeprav imajo državljani, ki živijo v demokratični družbi, kjer je svoboda govora ustavna pravica, vso potrebno svobodo povedati, kaj si mislijo o delu izvoljenih politikov.
Predstavitvene informacije
09:00
Jesensko branje