NA KOŽO
Komentar Vesa Stojanova: Cinizem
Se nekdo v vladi cinično igra s prihodnostjo te države?
Odpri galerijo
Veso Stojanov
FOTO: Leon Vidic
Morda se še spomnite, kako so pred dvema letoma predstavniki slovenskih znanstvenih ustanov, univerz in fakultet na protestnem shodu, v parlamentu in v medijih zahtevali od države, naj poveča financiranje znanosti. Takrat so celo predlagali, da bi že v letu 2019 dvignili višino denarja, ki bi ga država namenila za znanost in raziskave, na en odstotek.
Od takrat se ni nič zgodilo, politiki so, tako kot po navadi, poslušali opozorila, da je znanost tista, ki s svojimi raziskavami, novostmi in izboljšavami spodbuja razvoj družbe, prispeva k povečevanju dodane vrednosti v gospodarstvu in posledično seveda tudi k bolj polni državni blagajni, da pa bi kaj konkretnega storili v tej smeri, pa seveda niso nič. Morda so se le slikali in nastavljali kameram pri podeljevanju kakšnih nagrad kateremu od znanstvenikov.
In uspešnih znanstvenikov v Sloveniji ni malo. Glede na velikost države jih je presenetljivo veliko, glede na to, da Slovenija caplja na repu držav EU po višini denarja, ki ga namenja za znanost. A to verjetno ne bo trajalo prav dolgo. Mnogi mladi in uspešni ljudje, ki svojo prihodnost vidijo v znanstvenem in raziskovalnem delu, iščejo priložnosti za odhod iz Slovenije. Gredo pač tja, kjer jim je na voljo več denarja in kjer imajo za uresničitev svojih radovednih sanj boljše pogoje. Morda se tudi spomnite, kako so nekateri politiki, tako tisti, ki so bili, kot tile, ki so zdaj na oblasti, občasno prav populistično zajamrali zaradi bega možganov iz Slovenije, a od 2012., ko se je začelo zmanjševati financiranje znanosti, se ni zgodilo prav nič.
Še več, predvčerajšnjim, ko so na Kemijskem inštitutu predstavili prve uspehe pri razvoju novega cepiva proti covidu-19, ki je plod slovenske pameti in entuziazma znanstvenikov, je vlada javnost seznanila s podrobnostmi rebalansa državnega proračuna. In v njem je poleg kulturi, nevladnim organizacijam in pravosodju največ denarja zmanjšala prav vlaganju v znanost. Kot da se nekdo v vladi cinično igra s prihodnostjo te države. V krizah, kakršna je zdaj – pa čeprav je povzročena zaradi majhnega virusa –, je bilo že večkrat po svetu dokazano, da prav vlaganje v znanost in izobraževanje predstavlja gonilo razvoja v pokriznih obdobjih. Kot da nam je za to vseeno.
Se nekdo v vladi cinično igra s prihodnostjo te države?
Od takrat se ni nič zgodilo, politiki so, tako kot po navadi, poslušali opozorila, da je znanost tista, ki s svojimi raziskavami, novostmi in izboljšavami spodbuja razvoj družbe, prispeva k povečevanju dodane vrednosti v gospodarstvu in posledično seveda tudi k bolj polni državni blagajni, da pa bi kaj konkretnega storili v tej smeri, pa seveda niso nič. Morda so se le slikali in nastavljali kameram pri podeljevanju kakšnih nagrad kateremu od znanstvenikov.
In uspešnih znanstvenikov v Sloveniji ni malo. Glede na velikost države jih je presenetljivo veliko, glede na to, da Slovenija caplja na repu držav EU po višini denarja, ki ga namenja za znanost. A to verjetno ne bo trajalo prav dolgo. Mnogi mladi in uspešni ljudje, ki svojo prihodnost vidijo v znanstvenem in raziskovalnem delu, iščejo priložnosti za odhod iz Slovenije. Gredo pač tja, kjer jim je na voljo več denarja in kjer imajo za uresničitev svojih radovednih sanj boljše pogoje. Morda se tudi spomnite, kako so nekateri politiki, tako tisti, ki so bili, kot tile, ki so zdaj na oblasti, občasno prav populistično zajamrali zaradi bega možganov iz Slovenije, a od 2012., ko se je začelo zmanjševati financiranje znanosti, se ni zgodilo prav nič.
Še več, predvčerajšnjim, ko so na Kemijskem inštitutu predstavili prve uspehe pri razvoju novega cepiva proti covidu-19, ki je plod slovenske pameti in entuziazma znanstvenikov, je vlada javnost seznanila s podrobnostmi rebalansa državnega proračuna. In v njem je poleg kulturi, nevladnim organizacijam in pravosodju največ denarja zmanjšala prav vlaganju v znanost. Kot da se nekdo v vladi cinično igra s prihodnostjo te države. V krizah, kakršna je zdaj – pa čeprav je povzročena zaradi majhnega virusa –, je bilo že večkrat po svetu dokazano, da prav vlaganje v znanost in izobraževanje predstavlja gonilo razvoja v pokriznih obdobjih. Kot da nam je za to vseeno.
