NA KOŽO
Komentar Vesa Stojanova: Dobički
V nenormalnih razmerah je posredovanje države v cenovno politiko celo pričakovano in upravičeno.
Odpri galerijo
Veso Stojanov
FOTO: Leon Vidic
Če greste danes v trgovino po zavojček 50 zaščitnih kirurških mask, ki so še vedno priporočljive ali celo obvezne za nošenje v zaprtih prostorih, boste zanj odšteli kakšnih pet evrov ali morda še kakšno malenkost čez. To je skoraj desetkrat manj kot pred enim letom ali pa še lani jeseni. Zagovorniki tržne ekonomije bodo ob tem takoj pristavili svoj lonček in začeli zatrjevati, da sta konkurenca in trg naredila svoje. Lani, ob začetku epidemije, ponudbe mask na trgu ni bilo in zato so njihove cene pri redkih proizvajalcih zletele naravnost v nebo, in potem so jih trgovci v nekem trenutku prodajali tudi po 50 evrov in več. Zdaj, ko je proizvajalcev bistveno več, povpraševanje po njih pa se je tudi zmanjšalo, pa naj bi bilo povsem normalno, da so se cene spustile na neko normalno raven.
To zveni povsem logično, a ob tem se pozablja, da so bile razmere nenormalne in je bila to izjemna priložnost za super dobičke tako proizvajalcev kot tudi za v nebo napihnjene marže trgovcev. V takih razmerah je tudi ogromno možnosti za najraznovrstnejše nečednosti in goljufije. Nekaj podobnega se zdaj dogaja v Nemčiji, a ne z zaščitnimi maskami, temveč s hitrimi testi.
Ko se je Nemčija odločila, da bo financirala hitro testiranje za svoje prebivalstvo, so začeli po Nemčiji centri za testiranje rasti kot gobe po dežju. Vsak, ki se je na hitro izučil, je lahko odprl center za testiranje, pa četudi v lokalnem bifejčku. Tako kot v Sloveniji na primeru zaščitnih mask so tudi v Nemčiji mnogi kmalu zavohali priložnost za hiter in izjemen dobiček. Zaznavajo tudi čedalje več primerov goljufanja, saj je v igri veliko denarja. Nemčija je v začetku leta za testiranje plačevala približno 150 milijonov evrov, zdaj je ta številka zrasla na več kot 700 milijonov, saj izvajalci testiranja od države dobijo za vsak test 18 evrov pavšala. Preden je posredovala država, je bila cena posameznega testa tudi za sto odstotkov višja.
V tem primeru tržne zakonitosti seveda ne morejo delovati. V nenormalnih razmerah je zato posredovanje države v cenovno politiko celo pričakovano in upravičeno. A to velja za urejene države. Mi smo na žalost še daleč od tam.
To zveni povsem logično, a ob tem se pozablja, da so bile razmere nenormalne in je bila to izjemna priložnost za super dobičke tako proizvajalcev kot tudi za v nebo napihnjene marže trgovcev. V takih razmerah je tudi ogromno možnosti za najraznovrstnejše nečednosti in goljufije. Nekaj podobnega se zdaj dogaja v Nemčiji, a ne z zaščitnimi maskami, temveč s hitrimi testi.
Ko se je Nemčija odločila, da bo financirala hitro testiranje za svoje prebivalstvo, so začeli po Nemčiji centri za testiranje rasti kot gobe po dežju. Vsak, ki se je na hitro izučil, je lahko odprl center za testiranje, pa četudi v lokalnem bifejčku. Tako kot v Sloveniji na primeru zaščitnih mask so tudi v Nemčiji mnogi kmalu zavohali priložnost za hiter in izjemen dobiček. Zaznavajo tudi čedalje več primerov goljufanja, saj je v igri veliko denarja. Nemčija je v začetku leta za testiranje plačevala približno 150 milijonov evrov, zdaj je ta številka zrasla na več kot 700 milijonov, saj izvajalci testiranja od države dobijo za vsak test 18 evrov pavšala. Preden je posredovala država, je bila cena posameznega testa tudi za sto odstotkov višja.
V tem primeru tržne zakonitosti seveda ne morejo delovati. V nenormalnih razmerah je zato posredovanje države v cenovno politiko celo pričakovano in upravičeno. A to velja za urejene države. Mi smo na žalost še daleč od tam.
