NA KOŽO

Komentar Vesa Stojanova: Enigma

V Sloveniji smo delali nekaj hudo narobe, da nismo bili sposobni spoprijeti se z virusom tako uspešno, kot so se na Balkanu.
Fotografija: FOTO: Marko Djurica, Reuters
Odpri galerijo
FOTO: Marko Djurica, Reuters

V teh dneh je mogoče prebrati zelo zanimive zapise iz balkanskih držav, zaradi katerih smo lahko mnogi v Sloveniji zeleni od zavisti. Gre namreč za zapise o tem, kako se, denimo, v Bosni in Hercegovini kakor po nekakšnem čudežu število okuženih s covidom-19 iz dneva v dan zmanjšuje, pa čeprav so ukrepi proti širjenju virusa zelo blagi, bistveno milejši kakor v Sloveniji. V Bosni so odprte trgovine, lokali, smučišča imajo največji obisk v zadnjih letih – doslej je bosanska smučišča v okolici Sarajeva obiskalo že več kot 100.000 navdušenih smučarjev, otroci hodijo v šole ... In pri tem bosanskohercegovske oblasti sploh še niso začele cepljenja, saj cepiva niso še niti naročile.

Podobno je v Srbiji, kjer lahko beremo, da je vsakodnevno življenje na las podobno tistemu izpred začetka epidemije, z odprtimi trgovinami, kafiči, ljudje se množično cepijo, cepivo – od ameriškega, ruskega do kitajskega – je na voljo, prijava na cepljenje je enostavna, lahko celo izbiraš, katero izmed cepiv bi najraje dobil, v kateri srbski občini bi se najraje cepil. Če se odločiš, denimo, za prestolnico Beograd, lahko greš po prejemu cepiva na kavo v enega od povsem normalno odprtih kafičev na osrednji mestni promenadi knez Mihajlova.

Tudi na Hrvaškem je mogoče te dni zaslediti zapise v tamkajšnjih časopisih, kaj hudiča narobe počnemo v Sloveniji, kjer najdlje veljajo najbolj strogi ukrepi proti širjenju novega koronavirusa, a število okuženih se nikakor ne zmanjšuje. Medtem ko se tudi na Hrvaškem epidemiološka slika iz dneva v dan izboljšuje. Tudi nekateri hrvaški epidemiologi, ki aktivno sodelujejo pri hrvaškem boju proti covidu-19, ne znajo pojasniti, kaj v Sloveniji delamo narobe in kako to, da se je Bosna skorajda vrnila v predepidemiološko stanje.

Ena od možnih razlag je morda v tem, da je stopnja brezposelnosti na Balkanu bistveno višja kot v Sloveniji, ljudje so se zadrževali bolj v krogih svojih bližnjih in niso hodili v službe. Medtem ko je bila v drugem valu epidemije prav zaščita pred širjenjem virusa na delovnih mestih v Sloveniji slaba in, kot zdaj kažejo podatki, se je tu virus najhitreje širil. A tudi če ta razlaga ne pije vode, vsekakor ostaja dejstvo, da smo v Sloveniji delali nekaj hudo narobe, da nismo bili sposobni spoprijeti se z virusom tako uspešno, kot so se na Balkanu.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije