NA KOŽO
Komentar Vesa Stojanova: Kapica
Poraja se vprašanje, kdo dejansko potrebuje kapico.
Odpri galerijo
Veso Stojanov
FOTO: Leon Vidic
Prav zanimivo je opazovati, koliko črnila je bilo porabljenega in koliko besed izrečenih v zadnjih dneh o možnosti uvedbe tako imenovane socialne kapice za najbolj plačane poklice.
Socialna kapica, nekateri ji rečejo tudi razvojna, čeprav je težko razumeti, zakaj bi bila razvojna, je sistem, po katerem bi omejili plačevanje socialnih prispevkov za ljudi, ki zaslužijo na mesec več kot 6000 evrov bruto. S tem bi se tistim, ki največ zaslužijo, zvišale tudi neto plače. Neposredne koristi od uvedbe socialne kapice bi imelo nekaj več kot 10.000 ljudi oziroma okrog en odstotek vseh davčnih zavezancev v Sloveniji.
Glavni argument zagovornikov je, da bi s tem morda odvrnili kakšnega domačega strokovnjaka od odhoda v tujino, saj naj bi bila višja plača dovolj mamljiv razlog, da ostane doma. Morda ta razlog tudi drži, a vprašanje je, ali vsi strokovnjaki že zdaj odhajajo v tujino samo zaradi možnosti višjih plač. Te so v tujini višje že tako ali tako, brez raznih kapic. Kaj pa delovne razmere in drugi pogoji za delo, pa morda način financiranja znanstvenega in raziskovalnega dela? Ne nazadnje so lahko tudi same razmere v družbi sprožilec, da nekdo razmišlja o odhodu v tujino.
Uvedba socialne kapice utegne zmanjšati priliv v pokojninsko in zdravstveno blagajno za do 160 milijonov evrov, opozarja šef Zpiza. Kako ta izpad nadomestiti, predlagatelji za zdaj ne vedo. Stavijo na dolgoročni gospodarski razvoj, ki naj bi zapolnil to vrzel. A takšne razlage so zelo blizu načinu, ko na prihodnost gledamo v kavni usedlini na dnu skodelice.
Ob razpravah o socialni kapici se ne moremo znebiti občutka, da oblast v zadnjem času najbolj skrbi blaginja najbogatejšega sloja ljudi.
Pred časom so ukinili davek na luksuzna vozila, zdaj želijo uvesti še socialno kapico, razmišlja se tudi o še dodatnih davčnih razbremenitvah. Ob vsem tem pa zelo malo besed in zakonskih predlogov zasledimo pri skrbi oblastnikov za najrevnejše. In tako smo prišli do tega, da za luksuzne avte ni posebnega davka, prošenj za pomoč pa je samo pri projektu Botrstvo iz dneva v dan več. In zato se ob tem poraja vprašanje, kdo dejansko potrebuje kapico.
Socialna kapica, nekateri ji rečejo tudi razvojna, čeprav je težko razumeti, zakaj bi bila razvojna, je sistem, po katerem bi omejili plačevanje socialnih prispevkov za ljudi, ki zaslužijo na mesec več kot 6000 evrov bruto. S tem bi se tistim, ki največ zaslužijo, zvišale tudi neto plače. Neposredne koristi od uvedbe socialne kapice bi imelo nekaj več kot 10.000 ljudi oziroma okrog en odstotek vseh davčnih zavezancev v Sloveniji.
Poraja se vprašanje, kdo dejansko potrebuje kapico.
Glavni argument zagovornikov je, da bi s tem morda odvrnili kakšnega domačega strokovnjaka od odhoda v tujino, saj naj bi bila višja plača dovolj mamljiv razlog, da ostane doma. Morda ta razlog tudi drži, a vprašanje je, ali vsi strokovnjaki že zdaj odhajajo v tujino samo zaradi možnosti višjih plač. Te so v tujini višje že tako ali tako, brez raznih kapic. Kaj pa delovne razmere in drugi pogoji za delo, pa morda način financiranja znanstvenega in raziskovalnega dela? Ne nazadnje so lahko tudi same razmere v družbi sprožilec, da nekdo razmišlja o odhodu v tujino.
FOTO: Leon Vidic/delo
Uvedba socialne kapice utegne zmanjšati priliv v pokojninsko in zdravstveno blagajno za do 160 milijonov evrov, opozarja šef Zpiza. Kako ta izpad nadomestiti, predlagatelji za zdaj ne vedo. Stavijo na dolgoročni gospodarski razvoj, ki naj bi zapolnil to vrzel. A takšne razlage so zelo blizu načinu, ko na prihodnost gledamo v kavni usedlini na dnu skodelice.
Ob razpravah o socialni kapici se ne moremo znebiti občutka, da oblast v zadnjem času najbolj skrbi blaginja najbogatejšega sloja ljudi.
Pred časom so ukinili davek na luksuzna vozila, zdaj želijo uvesti še socialno kapico, razmišlja se tudi o še dodatnih davčnih razbremenitvah. Ob vsem tem pa zelo malo besed in zakonskih predlogov zasledimo pri skrbi oblastnikov za najrevnejše. In tako smo prišli do tega, da za luksuzne avte ni posebnega davka, prošenj za pomoč pa je samo pri projektu Botrstvo iz dneva v dan več. In zato se ob tem poraja vprašanje, kdo dejansko potrebuje kapico.
