Komentar Vesa Stojanova: Kolesarji

Tisti, ki se že dvajset in več let vozijo s kolesi po slovenskih cestah, v zadnjih letih opažajo, da se je število ljubiteljskih kolesarjev izjemno povečalo. Morda se ne bomo preveč zmotili, če zapišemo, da postaja kolesarstvo poletna različica najpopularnejšega slovenskega športa – smučanja. Seveda so uspehi vrhunskih slovenskih kolesarjev še dodatno prispevali svoj delež k popularizaciji kolesarjenja. A kot je to pri nas že v navadi, hitrega porasta kolesarjev na cesti ne spremlja gradnja infrastrukture, ki bi na eni strani množico starih in novih ljubiteljev vožnje po dveh kolesih zavarovala pred vedno gostejšim avtomobilskim prometom, po drugi pa avtomobilistom ne bi spodbujala dodatne jeze in nervoze zaradi gneče in počasne vožnje za njimi.

Če smo prej omenili smučanje, so razmere v kolesarstvu zelo podobne. Zaradi izjemne popularnosti samega športa in pomanjkljivega vlaganja v smučarsko infrastrukturo se je v preteklih letih ali desetletjih veliko Slovencev podalo na smučanje v tujino, največ v sosednji Avstrijo in Italijo. Tudi zdaj se kar nekaj novodobnih navdušencev nad kolesarjenjem zaradi slabe kolesarske infrastrukture doma odloča za dvo- ali večdnevne ture v Avstriji, največ po Koroškem, kjer mreža poti lahko zadovolji potrebe velike večine kolesarskih navdušencev.

Saj imamo tudi mi nekaj kolesarskih poti, boste rekli. Ja, imamo. Izjemno urejena je Štrekna po Mislinjski dolini ali pot po Zgornjesavski dolini, pa popularna Parenzana ob obali, ali nekaj poti po Prekmurju. Vendar so to poti, ki so bile večinoma narejene po trasah nekdanjih železniških prog in je bila njihova ureditev manj zahtevna. Gradnja novih kolesarskih poti pa je drugače bolj ali manj prepuščena občinam in je odvisna v veliki meri od evropskih kohezivnih sredstev. Pa še tu gre za kolesarske poti v dolžini do največ deset kilometrov.

Zato težko govorimo o državnem omrežju kolesarskih poti. Zanj bi se morala poskrbeti država. A kaj ko so avtoceste in železnice bolj pomembne. Kolesarji pa bodo že potrpeli. Sicer občasno predstavijo nekakšne načrte, a to delajo že več kot deset let. Pozabljajo pa, da so kolesarji tudi volivci in bodo prej ali slej morali politiki slišati tudi njihov glas.