NA KOŽO
Komentar Vesa Stojanova: Majava tla
Samovšečnost in prepričanje o lastnem prav nista nikoli najboljše orožje v demokratičnih državah.
Odpri galerijo
Veso Stojanov
FOTO: Leon Vidic
Slovenskemu zetu v Beli hiši v zadnjem času ne gre vse po načrtu. Sicer je do novembrskih predsedniških volitev, kjer se bo potegoval za to, ali bo lahko še štiri leta prebival na najprestižnejšem naslovu v Washingtonu, in sicer na aveniji Pennsylvania številka 1600, še kar nekaj mesecev in je do takrat še vse mogoče. A vseeno, zadnje javnomnenjske raziskave televizijske družbe ABC kažejo, da za svojim demokratskim protikandidatom Joejem Bidnom zaostaja za že skoraj 10 odstotkov. Bidna bi volilo 49,6 odstotka Američanov, Donalda Trumpa pa le 40,8 odstotka volivcev.
Da mu gre slabo, kažejo še ankete, kjer so Američane spraševali, kako se je Trump kot predsednik odrezal pri upravljanju dveh kriz, ki sta v zadnjih mesecih pretresali ZDA – korona in nemiri zaradi rasizma. Da se kot predsednik države dobro spopada s koronavirusom, mu priznava komaj tretjina Američanov, pred enim mesecem je bila ta številka še 41 odstotkov. Podoben odstotek je tudi pri vprašanju boja proti rasizmu. Kar 67 jih odstotkov meni, da so njegovi odzivi in ravnanja slabi in neprimerni. Kar je še posebno zanimivo in pogubno za Trumpa, pa je to, da tako meni tudi skoraj 60 odstotkov belcev, da ne govorimo o črncih, kjer so te številke že prek 90 odstotkov.
Dodaten udarec za kredibilnost ameriškega predsednika pa je predvčerajšnjim objavil Washington Post, ki redno beleži in šteje njegove lažnive in zavajajoče izjave, odkar je Trump v Beli hiši. Doslej jih je izrekel 20.000, in to pomeni, da se je predsednik na dan zlagal v povprečju kar 23-krat. Število tovrstnih izjav se je zelo povečalo z izbruhom koronakrize in nato s protesti proti rasizmu policije.
Samovšečnost in prepričanje o lastnem prav nista nikoli najboljše orožje v predvsem demokratičnih državah. Laži, zavajajoče izjave, objave, vzete zunaj konteksta, samo da lažje podkrepiš svojo zavajajočo ali lažnivo politično trditev, se v demokracijah ne obnesejo najbolje. To spada bolj med politična orodja samodržcev in avtokratov. A politikov, ki se zgledujejo po Trumpu, ne manjka niti v Evropi, tudi pri nas se najde kak takšen primerek. A prej ali slej njihov način vladanja stopi na majava tla, ko ljudje vidijo, da to, kar ponujajo, ni tisto, kar bi si oni dejansko želeli.
Samovšečnost in prepričanje o lastnem prav nista nikoli najboljše orožje v demokratičnih državah.
Da mu gre slabo, kažejo še ankete, kjer so Američane spraševali, kako se je Trump kot predsednik odrezal pri upravljanju dveh kriz, ki sta v zadnjih mesecih pretresali ZDA – korona in nemiri zaradi rasizma. Da se kot predsednik države dobro spopada s koronavirusom, mu priznava komaj tretjina Američanov, pred enim mesecem je bila ta številka še 41 odstotkov. Podoben odstotek je tudi pri vprašanju boja proti rasizmu. Kar 67 jih odstotkov meni, da so njegovi odzivi in ravnanja slabi in neprimerni. Kar je še posebno zanimivo in pogubno za Trumpa, pa je to, da tako meni tudi skoraj 60 odstotkov belcev, da ne govorimo o črncih, kjer so te številke že prek 90 odstotkov.
Dodaten udarec za kredibilnost ameriškega predsednika pa je predvčerajšnjim objavil Washington Post, ki redno beleži in šteje njegove lažnive in zavajajoče izjave, odkar je Trump v Beli hiši. Doslej jih je izrekel 20.000, in to pomeni, da se je predsednik na dan zlagal v povprečju kar 23-krat. Število tovrstnih izjav se je zelo povečalo z izbruhom koronakrize in nato s protesti proti rasizmu policije.
Samovšečnost in prepričanje o lastnem prav nista nikoli najboljše orožje v predvsem demokratičnih državah. Laži, zavajajoče izjave, objave, vzete zunaj konteksta, samo da lažje podkrepiš svojo zavajajočo ali lažnivo politično trditev, se v demokracijah ne obnesejo najbolje. To spada bolj med politična orodja samodržcev in avtokratov. A politikov, ki se zgledujejo po Trumpu, ne manjka niti v Evropi, tudi pri nas se najde kak takšen primerek. A prej ali slej njihov način vladanja stopi na majava tla, ko ljudje vidijo, da to, kar ponujajo, ni tisto, kar bi si oni dejansko želeli.
